ronja
|
pogosto tudi ljudje ne vidimo, koliko zanimive, četudi na prvi pogled preveč vsakdanje ponudbe dejavnosti je na voljo v naši bližini, a te zadeve potem večinoma obiskujejo ljudje od daleč ... joj, jaz obožujem naše rodno mesto! Meni se zdi, da je tu ogrooomno za počet, ves čas se nekaj dogaja in ni treba nikamor it. Ne rečem, da nikamor ne gremo, ker je tudi drugje lepo, ampak tudi čisto tu zraven. Mi je pa hecno - vzg. v prejšnjem vrtcu so peljale male ne vem kam vse, pa zelo redko v botanični vrt, ki je bil par korakov stran. V Lj. v vseh vrtcih, kar jih poznam, se otroke že zelo zgodaj daje ne vem kam vse tudi za več dni (R je šla na kmetijo za 3 dni, preden je bila stara 4 leta). In vzg. velikokrat tako operejo možgane tamalim, da si vsi zelo želijo it - potem jim je pa hudo, ko so tam, sami (brez staršev). Če pa ne bi šli, bi jim bilo pa hudo brez prijateljčkov v drugih skupinah in vsi grejo, ona pa ne sme... Enostavno ne moreš zmagat, karkoli narediš, je narobe. Je pa odvisno od vzg. - ko so jo dali v drugo skupino, ni nihče nič težil ali omenjal tega, kdor se je odločil, je šel, kdo pa ne, pa ne. In takrat ni nič jokala zvečer. Če jim pa najprej vse predstavijo, da bo samo krasno fino fajn, pa valjda potem udari realnost. Jim sicer prej poveš, samo tamali si ne predstavljajo in če jim obljubijo, kako bo vse super duper, verjamejo. Jaz bi si zelo zelo želela, da bi vrtec bil spet samo za varstvo in crkljanje - da jih ima nekdo rad, da se lahko prosto igrajo in pridejo sem pa tja stisnit k vzg. in ne, da je en kup vsega zraven, kar vzame del pozornosti vzgojiteljic, da imaš včasih občutek, da se več z aktvinostmi ukvarjajo kot z otroki... Ne da mora bit milijon nekih aktivnosti, pol plačljivih (čeprav dopoldne),... Saj fajn, da grejo kdaj kam, ampak lutke, ki jih naredijo vzg. so lahko ravno tako zanimive kot tiste v gledališču... Malo je čisto ok, ampak vsak teden parkrat nekaj, ves čas neki urniki... ma, meni se zdijo premali za to. Ne vem, včasih sem bila kar utrujena od tega non stop nekam, non stop se spreminja urnik, enkrat to s sabo, drugič drugo... Je prav lažje zdaj, ko je velika v šoli, maladva pa doma... Pa se nič ne dolgočasita, vsaj ne zgleda. In vseeno gremo kam;). Ampak recimo ne v snežnem metežu v lutke čez mesto, da potem vsi zbolijo. Prej se mi je že večkrat zgodilo, da se je tamala želela doma igrat z obrazložitvijo, da se še nič ni ta dan - kako hudiča - se v vrtcu ni mogla nič igrat? Ker se je ves čas nekaj moralo dogajat... in moja mala pač rabi en čas, da ji nihče ne diha za vrat, da ni nobene vodene aktivnosti, da ji pustiš en čas delat, kar ji paše... Tavelika pa da ima čas se pocrkljat (tudi pri vzg., ko je bila še mala). In če je treba 24 otrok spravit do lutkovnega/na izlet/na nemščino/ples/itd itd... potem pač tega časa ni... ker je treba še jest, spat, preoblečt, itd... In to ni vedno "boljše za otroke". Vsaj za mojidve ni. Ker je tavelika res zacvetela, ko je dobila druge vzg., ki nista bili tako zelo ambiciozni in ni bilo treba vsake par dni nekam it in nekaj naredit in že v vrtcu pisat in ne vem kaj še vse. Tamali je mel zaenkrat fajn vzg. in ker je z malimi, še niso nič takega počeli, hvalabogu:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|