ronja
|
Podpis pod Jabček in peteo, paštetko in lili, čeprav smo same s prvošolčki, zgleda;). Ja, seveda so učitelji različno zahtevni, gotovo je tudi kakšen komu bolj simpatičen kot drugemu, pač vsi ljudje se ne poklopimo. Ampak kar se mene tiče, je to to, kar pričakujem od šole: socializacijo in učenje nenapisanih pravil. Fajn je, da pride zraven še nekaj izobrazbe, seveda, ampak res pa ne pričakujem, da bo šola naučila moje otroke razmišljat "out of the box". Ne zdi se mi nič narobe, če se otroci naučijo najt na netu - to bo njihovo glavno orodje... Poglej si "school in a cloud" - meni se zdi noro fascinantno! Na računalniku pa lahko naložiš zaščito, da se ne pojavijo kake neželene stvari. Sicer se pa striček gugl tudi uči in če ostali člani družine ne iščejo kaj dosti nagic, potem ob navadni besedi ne boš dobil nagic, če pa to non stop iščeš, pa bojo, ker ima gugl prilagojeno iskanje. Sem šla recimo zdaj preverit in ne dobim čisto nobene nagice... Ocena 3 je dobro - to pomeni povprečno dobro - odličo pomeni nadpovprečno, kar po moje šteje vse to, kar sta opisali prej in po moje to velja in je veljalo za ustno in pisno ocenjevanje. Gotovo imajo učitelji različne lestvice, eni so bolj popustljivi, eni bolj strogi, to je od vedno bilo tako in vedno bo, ker smo ljudje različni. Meni se vseeno zdi, da se danes učitelji bolj trudijo, imajo milijon različnih aktivnosti, kako otroku podat znanje, ne samo prepisovanja s table in nareka kot smo ga bili mi deležni. No, povem čez 2 leti;). Ampak ne vem - mene ne bi glih kap, če bi mi 3ko domov prinesla - ok, pač ni vsega napisala. Če hočeš 5, potem pač drugič napiši vse. Če ne pišeš dovolj hitro, potem je tu keč, ne vem, tako bi jaz gledala. Ne pričakujem, da bojo meli same petke. Pričakujem pa, da si bojo znali naredit zanimivo, čeprav bojo meli tudi slabe učitelje. Glede na pamet bi jaz otroku razložila, da je to tak primer, kjer učitelji sicer hočejo dobro, ampak da obstaja več načinov, kako do tja prit in da ni vedno samo en pravi. Moj oče je tudi znoreval zraven, ko sem se učila kako fiziko in se spomnim, kako je bil užaljen, ko sem rekla, da je "tovaršica tako rekla!", da je mel na koncu dovolj: "Ja, bom pa ja več vedu o tem ko ena tovarišica, če sem iz tega doktoriral!" Takrat mi ni bilo jasno, zdaj ga mal boljše štekam . Paštetka in Frodo jaz bi rekla, da imate obe prav, nekaj ima otrok v sebi, nekaj pa lahko tudi učitelj motivira. Ampak na žalost je vedno manj takšnih učiteljev, ki znajo snov predstaviti na zanimiv način in vedno manj je takšnih otrok, ki se sami potrudijo. In če imaš takšno situacijo, mora tu nastopiti starš, kot je v Mataykinem primeru. Podpis. Kar se tiče opisnih ocen: sama jemljem prvi razred še kot vrtec z obvezno prisotnostjo - vem, ni po jusu, kao ni prav, ampak itak so jih eno leto prej vtaknili v šolo. In sama sem imela v 1. razredu eno super učiteljico, ki nam je tudi to ocenjevanje uvedla tako spontano, da ni nihče vedel, da nas sploh ocenjuje. UČila se v OŠ nisem doma nič. Naredila sem domačo nalogo, to je bilo pa to. V srednji sem se pa morala in najprej nisem mela pojma, kako, ker nisem znala. Pa sem se pač naučila. Potem sem na faksu našla svoj sistem, ki mi super dela in od takrat mi je precej lažje:) Zato menim, da je vloga ucitelja in teza njegovega dela vecja, kot si mislimo. zaradi taksnih uciteljev otroci zasovrazijo ali vzljubijo ucne predmete. To je pa vsekakor res. Inštruirala sem punco, ki je imela učitelja, ki je bil prepričan, da matematika ni za ženske... Obup! Punca je znala vse, pa se je tako bala, da ni mogla nič pokazat... No, je vseeno ratalo. Sama sem se spraševala o šolanju in pomanjkljivostih šole, ki definitivno to so in tem, kako lahko to kompenziram. Se strinjam, da nimajo vsi otroci enakih možnosti in da to ni prav, vendar sem optimistična, da bo internet te razlike vseeno malo izenačil - ker zdaj lahko pride do znanje tudi nekdo, ki mu ga starši niso znali ali želeli dati. O kvaliteti učiteljev iz PE ne upam sodit, ker jih ne poznam dovolj, da bi si to upala. Z Ronjino učiteljico sem zadovoljna, ona je zadovoljna, je pa to prvi razred in je važno vse kaj drugega kot to, kako dobro kaj znajo. Ma pa frodica point z vrednotenjem znanja in šole... Mi je dalo mislit... Sljiva, če te kaj potolaži, sama sem hodila v "celodnevno šolo", tako se je takrat reklo tistemu pouku s podaljšanim bivanjem do 15-16h. In smo tudi tam naredili vse naloge. In ko je bilo konec tega celodnevnega šolanja na razredni stopnji, mi ni bil noben problem naredit naloge doma, ker sem imela več časa, ker smo pouk prej končali:). Tako ne se sekirat. Sicer učiteljica pravi, da je priden, da uboga res na prvo, ampak, da se res vidi, da se zasanja, čeprav potem ve odgovor. Zato ga jaz kar 'peglam' da mora v šoli lepo sedet, poslušat, sledit. Če mu zdaj ratuje, ni nujno, da mu bo tudi v višjih razredih. Ampak če zato nima problemov - kaj je problem, če se zasanja? A ni ravno to tlačenje v škatlice? Zakaj pa ne bi pustili otroka sanjat vmes, če kljub temu zadosti standardom? Moja je tudi sanjačka in ja, seveda bi bila "bolj uspešna", če ne bi bila tako zasanjana in tak picajzl. Ampak a bi bila tudi res bolj uspešna v življenju in bolj srečna, če ji ubijem to, kar je njeno? Če jo stlačim v eno škatlico? Jaz ji povem: lej, lubica, ni vedno čas za sanjanje: takrat pa takrat absolutno ne, takrat mogoče včasih, takrat lahko vedno... In dokler dela... Jaz sem risala med poukom. In sem dejansko vedela zakaj se gre. Včasih sem zaspala vmes. Pa sem vseeno vedela, zakaj se gre (to ni jasno ne meni, ne tistim okoli mene, očitno neko alfa stanje:D). Ne bom jih učila, da naj spijo med poukom, itak da ne. Samo hočem rečt, da ni ravno samo ena pot edina prava. Vendar jaz ji napišem skoraj vsak dan nekaj računov, tisto kar so delali pri okolju pa po sličicah obnovi......to je naneslo kakih 5 do 10 minut dnevno... Imam slabo vest. Jaz pa taveliki težim, da naj vendar bere potiho, ker se ne moremo pogovarjat zraven in tamalo odpikam, da se mi ne da po škatlo v klet, zato, da bo delala hišico bratcu... Punci me moledujeta za kakršnekoli nalogice, to bi ves čas delali, zanju to ni delo, ampak zabava... Tako da ne vem, če bojo to delovne navade . Lili, če otrok mora vadit 15 min. na dan, že s tem dobiva delovne navade in se jaz ne bi nič sekirala glede tega. 6 letni otrok ne vem če ima ravno v podzavesti že vgrajeno, da je šola njegova odgovornost......nekako mu je potrebno to "vliti" v podzavest...... To je zelo odvisno od otroka. Tavelika ma. Tamaladva pa po moje ne bosta mela:D. Taprve pa res ni treba disciplinirat, vsaj zaenkrat ne, ti povem čez 2 leti. Bolj jo morava naučit, da se postavi zase, pa da vsem ne more pomagat. Pisete da otrok ne more furat dveh stvari - sport in solo, glasbeno in solo, ples in solo itd...jaz pa mislim da lahko en normalno pameten otrok to cisto na easy vozi. Jaz se nagibam k temu da sola ne bi smela bit center druzinskega zivljenja, da se vse vrti okoli nje, ker roko na srce veliko tistih ki so bili v soli oh in sploh se potem v zivljenju sploh ni znasla ker pac niso imeli nobenih drugih " skills' kot samo ucenje na pamet.... Jaz raje vidim da je moj otrok aktiven na vec podrocjih pa da na racun tega nima v soli samih petic kot pa da je super odlicnjak in je sola vse kar pocne. Podpis. Veliko ljudi dela kariero iz nečesa, česar se v šoli niso učili. izredno redki so tisti, ki jih tega ni treba, pa znajo....... A to res? če v šoli vse štima, potem je itak vse ok.....samo potem tudi ni potrebe po teženju staršev... Ja, tako tudi sama razmišljam - samo zato se mi pa ne da vsak dan ji dajat nalog in računov za reševat... Potem bo pa kriza v 3. razredu? Upam, da sem jo dobro ocenila, ker ta otrok je res ful discipliniran, njej moramo govorit glih obratno - da ni nobena panika, če nečesa ne naredi, ko bi "morala"... no, sicer pa njene učiteljice isto pravijo...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|