Jabček
|
Glej, jaz ti lahko povem samo iz vidika starša.
Osebno se mi zdi, da učitelji dandanes grejo ogromno na roko otroka. Torej - znanje se dobesedno vleče iz njih, išče se vedno - kaj znajo in enostavno se ne boclja in išče otrokovega neznanja - kar se je v času mojega šolanja dostikrat zgodilo (da te je imel učitelj malo na piki, si mogel pri zgodovini v višjih razredih zdrdljat še mali tisk, pa še po tistem je komaj stisnil tisto 4  )
Če pogledam nazaj - nekje 3,4 smo/so bili odlični, nekaj več je bilo pdb, zlata sredina je bilo dobrih (100% okoli 10/30), in toliko kot odličnih je bilo tudi zadostnih. Tudi v naših časih si moral za 5 nekaj delat - sodelovat, se nekaj naučit, razumet. Ampak naši starši niso delali big deal iz tega - ker za slabšo oceni so bil kriv sam in ne učiteljica, še manj pa starš.
Dandanes - starši delajo plakate, sedijo z otrocmi in se učijo skupaj z njimi.
Enostavno pa so norme postavljene - kot so bile pri nas - tudi jaz se spomnem testov, po 3,4 strani pri slovenščini s tistim podčrtavanjem glagolov, samostalnikov, pridevnikov itn., da si komaj prišel skozi test, včasih pa še v odmor zavlekel. Pa tiho smo sedeli kot miške, da ni dobil kdo kakih letečih ključev kam. Zdaj pa morajo od učencev tudi nekaj zahtevati. In če si recimo pogledala povprečje razreda - nekaj jih je bilo verjetno takih, ki so rešili za 5? Torej - nekaj jih je znalo odlično. In, ja, seveda se napake seštevajo - narediš napakico tu, napakico tam in točke gredo - ampak to pomeni, da znanje ni odlično.
In kolikor vem, morajo v enem ocenjevalnem obdobju pridobiti tako pisno, kot ustno oceno - otrok se še vedno lahko javi in popravlja pisno oceno (ja, glej 3 je v redovalnici, ampak ni  , da nima možnosti, da jo z več znanja popravi )
In enostavno ni res, da današnji sistem zahteva več - ker ne - še vedno je to sistem kampanjskega učenja in otroci se večinoma stvari učijo na pamet - kot smo se mi (ni to nek napreden način učenja - pač 100x ponoviš in potem znaš) - samo starši smo postali do svojih otrok preveč zaščitniški.
Za moje pojme - pomembno je, da realno zanaliziraš otroka - tam kjer lahko, zahtevaj, tam kjer se že ogromno trudi - pohvali.
In v končni fazi - jaz bi z otrokom šla skozi test, ga povprašala o napakah, koliko je sam zadovoljen s testom, želi popravit, se naučit? Nikakor pa ne bi krivde valila na učiteljico.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) - so logične povezave. To pa ni učenje na pamet, ampak da najde neko logično povezavo, zakaj je temu tako. Če otroka pri desetih letih povprašaš o povezavi gosi in črnila (kaj šele Prešerna) - skoraj nihče ne bo vedel odgovora. Čeravno so se vsi na pamet naučili, da je Prešeren pisal z gosjim peresom, ki ga je pomakal v črnilo. En fajn intervju je bil dolgo, dolgo nazaj v Delo na to temo. In te logične povezave dejansko srečamo šele na faksu in to pri profesorjih, ki jim je jasno, da če se nekaj nadudlaš na pamet, to hitro pozabiš, logične povezave pa dolgo, dolgo ostanejo. 
. Dobro jutro 
. 
