IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Kolikor vem, v meni ne bruhaš vsak dan - tako da - ne verjamem, da je težje. Zna bit težko, ne rečem, ampak se ti ni treba bat, a bo z nekom drugim vse ok, lahko divjaš s kolesom, lahko vzameš katerkoliko zdravilo ti predpišejo, če si bolan,... skratka - mislim, da ne bo tako hudo.

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Kolikor vem, v meni ne bruhaš vsak dan - tako da - ne verjamem, da je težje. Zna bit težko, ne rečem, ampak se ti ni treba bat, a bo z nekom drugim vse ok, lahko divjaš s kolesom, lahko vzameš katerkoliko zdravilo ti predpišejo, če si bolan,... skratka - mislim, da ne bo tako hudo.

Mogoče bo pa zame težje...ker moja nosečnost je bila lahka....brez bruhanja, kakih slabosti....edino pazila sem se določenih gibov in v službi in doma so mi vsi jedli iz roke, ko sem bila noseča, da le ne bi nerodno stopila ...mater je bilo to fajn, ko so me praktično po rokah nosili.....

Tako da bo zame mena verjetno težja.....

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Eh, jaz imam za meno že plan, da se bom nafilala z unimi zloglasnimi hormoni in bila vesela in rahlo zadeta babica .

No, resno, dokler smo vsi zdravi, dokler se imamo radi in imamo za jest in steho nad glavo, mi ni hudega. Uni vsakdanji problemčki pa pridejo in grejo.

pri plus 20 ves zmrznjen

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

pri plus 20 ves zmrznjen

No, meni to ne bo novo, mene že zdaj ves čas zebe... Ima pa mena tudi pluse, se strinjam, patrino:D. In takrat tudi deca večinoma že odletijo iz gnezdeca... kjerkoli, kadarkoli... če se nam bo še dalo:D.

tako da teoretično obstaja možnost, da nam bodo deca ravno v puberteti.....in bomo vsi hormonsko raštelani.....veselica...

IZVIRNO SPOROČILO: noranate

Vsako obdobje ima, nosi nekaj težkega....od tistih neznosnih slabosti in dolgih tednov bruhanja, jokanja pred vrtcem, neskončnih vnetij ušes....pa potem kao prve zakonske krizice, ki se zdaj zdijo mačji kašelj. Pa potem ocene, puberteniški izbruhi, nočni izhodi, poskušanje alkohola, bruhanje parti,... Aja, pa mena...me že daje po malem, sam vse "moje" bolezni vključno s tole meno, se mi zdijo mačji kašelj.... Najhuje je, ko izgubiš stik z "otrokom", ki to več ni, čeprav bo vedno tvoj otrok. Začne se neskončno kljubovanje, pogovarjanja...Potem pa bolezen tega otroka in to ne klasična bolezen, ko lahko pomagaš, ampak nemočno vpijaš vse informacije, se vključuješ v vse mogoče in nemogoče forume, bereš neskončne zgodbe, ne spiš, ne ješ - živiš za vsak nov žarek, ki ti skuša posvetit v življenje.
Zato punce, vsako obdobje ima neko težavo, ampak dokler je rešljiva, jo lahko "otipaš", ljudje vedo kaj povedat o njej, se imaš na koga obrnit, si lahko pomagaš.......vse je to normalno in je del življenja.
Želim vam obilo lepih pestrih trenutkov, vključno z meno, ker če bo samo to.....lako čemo!

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Se strinjam patrino, je logično, kar si napisala in se tudi sama tega bojim. Je pa verjetno občutek precej podoben kot če je tvoj otrok klasično hudo bolan in ne moreš nič pomagat... Nemočen si v obeh primerih, pa trudiš se kaj naredit, pa ne veš, če sploh lahko kaj pomagaš...

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


Moja sestrična je stara 45 let......pri 42 je prišla v meno......sedaj je že "kao ven".....tako da teoretično obstaja možnost, da nam bodo deca ravno v puberteti.....in bomo vsi hormonsko raštelani.....veselica.....