|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 4.10.2013 2:31:41
|
|
|
|
pomladno_dete
|
Punce, pozdravljene, a se vam lahko še jaz pridružim? Malo bi se opisala, potem bi vas pa že kar prosila za kakšno mnenje/nasvet/pomoč pri enem problemu, ki ga imamo, več glav več ve. Sem mami 5,5-letnika in skoraj 2-letnice, po duši precej podobna vam tule, ogromno idej, kar iz ušes mi ven gledajo, ampak čisto premalo časa, včasih tudi energije/volje/preveč dela s službo/bolezen otrok/vstavi po potrebi :-) Delam doma in donedavna sem imela oba otroka precej doma - tamala se itak še vedno doma pazi (dedi, jaz sem dopoldan bolj kuharica :)), tamal pa je lani hodil iz vrtca po kosilu. Tako da smo imeli ogromno ur, do cca 22,23, za "pokurit", plus še kakšne bolezni, ko smo bili skos noter. Zelo škoda, da nisem lani pozimi odkrila tele teme, ker je vaše ideje res čudovito brati in ker sem veliko tega pred drugo nosečnostjo počela tudi s tamalim - ampak lani je bilo pa res zelo težko z obema folgati zaradi precejšnje razlike in majhnega stanovanja - fantič bi po tleh bagerje in železnico in vse, kar je počel do prihoda sestrice, pa so žal talne igre odpadle, ker je bila tamala vedno bolj mobilna. Skakanje pa tudi, saj veste, tisti, ki ste v malih stanovanjih: pšššt da ne boš sestrice zbudil! Tako sem kljub temu, da sem do poroda drugorojenke ogromno ustvarjala s tamalim, kar malo obstala v tem pogledu in lansko zimo smo za moje pojme prvič v petih letih čisto preveč gledali risanke. No, hb je potem prišla pomlad in še hkrati selitev v hišo, tako da imamo zdaj 1) več prostora, 2) več narave, 3) več dela okrog hiše in tako naprej, same dobre stvari. In to zimo se bom res potrudila, da pridemo nazaj na ritem, ki sva ga s sinom imela, ko smo bili še brez hčere oz. ko še ni bila mobilna - tj. zelo malo ali nič tv/igric ipd. in precej ustvarjanja. Samo še hišo uredimo tako, da bo imela kotičke in odlagalne površine, pa bo :) Vsaj upam - to me v bistvu zanima, ali razmišljam v pravo smer? Namreč na tavečjega lani ni preveč dobro vplivalo, da mami ni imela več toliko rok zanj in - to še posebej - da se ni mogel več igrati sam na tleh... Prej je bil že ful samostojen, se je pri treh, štirih letih tudi po uro, dve sam zamotil, zadnje leto, odkar sestrica hodi, je pa nonstop en "igraj se z mano" ali pa "dolgčas". Saj jaz z njim veseljem počnem oz. sem počela marsikaj, dokler sem imela še roki frej, zdaj pa jih nimam več, tamala tudi svoje zahteva, vedno več. In za moje pojme dokaj žalosten rezultat prejšnje zime oz. dan na dan tega "igraj se z mano" - "ne morem" - "ni na tleh prostora" - "pa bodi na mizi" - "ok, če lahko zlagam lego city po načrtih" - "lahko ampak bom bankrotirala, če bo treba za vsak dan novo škatlo" - no rezultat tega je bil, da se je fante polagoma naveličal skoraj čisto vseh iger in je samo hotel še ždeti pred tv po par ur. Sem vztrajala dolgo časa, da ne, ampak potem sem se pa vdala in par mesecev je bilo precejkrat tako, da smo vsi kar pred risankami obviseli. Nisem ponosna, ampak tako je pač bilo, gradili smo hišo, pa jaz dosti delam ponoči, in je energije enostavno zmanjkalo. Potem pa s selitvijo v hišo in pomladjo seveda zunanje veselje, skoraj nič tv, no zdaj smo pa pred istim problemom, ko gre jesen in zima noter - njemu je dostikrat "dolgčas", če se nihče nima časa z njim igrat - kar mu pred sestrico ni bilo. Je pa zdaj toliko bolje, ker nismo več stisnjeni in lažje uredim pripomočke za kakšne dejavnosti. Ampak punce, jaz imam s to besedo "dolgčas" take težave, madoniš meni ni bilo nikoli v življenju še dolgčas :) Upam, da se bo spravil na prave tire s tem, ko bo lažje delal na lastno pobudo, ker je več placa. Ali pa ne in kaj narobe počnemo... Sem že spraševala na forumu Mon Vzgoja go. Alenko, pa mi je odgovorila, da ima dovolj vzpodbud in so to ("dolgčas") nepredelana čustva. Ampak, kaj pa vem, čustva sem mu vedno pustila ven dajat, tako da to ne more biti edini razlog. Morda se razlog skriva tudi v tem, ker smo bili po selitvi v glavnem zunaj in je noter še razsulo, pa se razen s par igračami težko igra, ker jim moramo še določiti prostore, zdaj so precej nametane, ker še ni dovolj odlagalnih površin. Pa precej sprememb je bilo v zadnjih 2 letih, v zadnje pol leta menjava stanovanja in kraja bivanja, pa še vrtca, prej pa prihod sestrice. se mi zdi to ogromno za tako malega in jasno, da ne more vsega naenkrat sfolgat. Se je pa čudovito navadil novega vrtca in tudi hiše ter kraja. Z vsemi temi spremembami se mi zdi, da se podira tudi rutina, enkrat je tako, drugič drugače. Rada bi spet uvedla več rutine, neke strukture dneva, da bi vedel, kdaj kaj sledi, to se mi zdi, da mu da neko varnost. Kaj mislite, prav razmišljam? No tako, to je en trenuten problem, ki ga imam, Je pa tako, da je mož tudi podobne sorte, v nasprotju z mano, ki imam mnogo idej, kaj popoldan početi, mu ni problem posedati pred tv. Samo za otroke pa to ni kul in smo to precej ukinili. Zgleda pa res enmalo kot "kri ni voda" Sicer pa se sliši dosti huje, kot je, namreč še vedno smo kar precej aktivni, ker sta res veliko doma. Gremo na igrišče, pa v Arboretum, pa z vlakom se vozit, pečemo piškote, beremo knjigice, tamala hodi z dedkom po vasi in opazujeta živali, tamali rad pomaga pri delih okrog hiše, pa pomiva kopalnico, kuha, poleti je bil aktualen bazen, pa peskovnik, pa sosedovi otroci, obiski, zdaj je spet železnica, bagerji, slano testo, tamala ima poganjalca, pa dojenčke vozi v vozičku itd.itd. Aha, tole me še zanima, ker govorite o temah - a bi bilo čudno, če zdaj uvedem teme, prej jih nismo ravno "napovedovali", če je kaj prišlo zanimivega, smo obdelali, ampak nič načrtovano? Zdaj bi bilo mogoče dobro to malo načrtovati, v povezavi z rutino, mogoče tako, da bi bil kak dan posebej čemu namenjen. Malo moram sprobati, kako bi najbolje tole funkcioniralo, jesen/zima bosta dolgi. Tako kot sem bila dolga zdajle jaz :-) Čveka po naravi, kaj čem :) Drugače ste pa super, sem skoraj vse prebirala ene dve uri No, zdaj moram pa še kaj naredit. Lepo se imejte!
|
|
|