Frodo Bisagin
|
Vidim, da mi je zbrisalo odgovor, pa gremo znova - v skrajsani obliki IZVIRNO SPOROČILO: ronja Kaj pa naj naredijo, če tu ne dobijo dela? Saj večinoma ne grejo iz nekega pohlepa ven, vsaj ti, ki jih poznam in jih ni malo... Jasno je in logicno, da bodo sli. Dejstvo pa je, da so oni za drzavo strosek - brez spuscanja v to kdo je odgovoren in zakaj in kako... To se pa strinjam, ampak to je problem, ki ga mora država rešit. Trenutno ga resuje zgolj retoricno. Natalitetna politika (podrocje dobro poznam) je bila v funkciji pridobivanja politicnih tock in se vedno je tam. Spomni se samo drugega zastonj otroka v vrtcu... Če imajo starši večje stroške, potem več porabijo, torej plačajo več davka - večja potrošnja, boljše za gospodarstvo, niste tega vsi mantrali? Pri nasi nezaposlenosti in socialnih dajatvah pri teh kategorijah je slednje zelo diskutabilno. Maš pa prav, da ne avto ne vinjeta nista nujna za preživetje. Saj radi recemo, da materialne dobrine ne naredijo druzino srecno. Glej, tega si nisem jaz zmislila - družbeni pritisk naj bi tudi pripomogel k temu, kdaj se ženske odločijo za otroka, to si enkrat celo ti razlagala... študentki pri 25ih navadno nihče ne teži, kdaj bojo že vnuki. Če imaš pa takrat že 7 let službo in partner tudi, pa se baje začne - tako pravijo. Druzbeni pritisk obstaja, mu pa ne pripada tista vloga, ki si mu jo ti pripisala v prejsnjih postih. In ne bo ženska, ki se zaradi financ ni odločila za večjo družino, zdaj nam privoščila dražjo vinjeto, zato ker mi imamo tisto, kar je ona hotela, pa ni dobila, kot neko maščevanje za svojo "žrtev". Bojim se, da se včasih dogaja prav to... In prav na vinjeti Bolj se bojim, da je "sistem" drzava mora poskrbeti da imam vse (stila laznih samohranilk, izracunov, da se jiom ne splaca v slzbo ker je na slabsem za 120 eur ce gre v slzbo itn...) dalec vec in so za druzbo veliko vecja rana, kot zgolj neka imaginarna fousarija. Planiranje družine pomeni tudi planiranje izdatkov in računico ali se izide ali ne. Mojcaziga, mislim, da se je marsikdo zakalkuliral, če je bilo res v času ogromnih otroških tako lahko. Včasih pa ljudje tudi drugače razmišljajo. Planiranje vzame v racun tudi potencialno slabe case. Prvenstveno se je pa potrebno nasloniti na znane dejavnike - koliko zmorem, ali bom z dvema otrokma zmogla, ce se zgodi to in to, ce ostnem brez sluzbe... zato tudi ljudje varcujemo, imamo zavarovanja, pisemo testamente, ker se pripravljamo na slabo, ki lahko pride. To je planiranje. Drzava je instrument, ki mora zagotoviti socialno varnost vsakemu posamezniku , vendar to pomeni zagotoviti pogoje za osnovno eksistenco v kar nikakor ne spada nic vec kot prezivetje. Glede števila otrok - ja, večina se nas svobodno odloča, koliko jih bomo imeli. Vendar pri načrtovanju družino zelo pomaga, če so določena pravila igre, predvsem s strani države, znana za več let naprej in usmerjena tako, da spodbuja odločanje odraslih za osnovanje družine. Tako med visoko kot med manj izobraženimi ljudmi. Bingo! Problem je v tem, da ze dve desetletji drzava nima natalitetne politike in le to zlorabi za populizem. Socialne pravice se na splosno krcijo ze vec kot desetletje. Pricakovati, da se bodo socialne pravice povezane z nataliteto ohranile ali celo povecale je bilo zelo zelo nespametno in nepremisljeno.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|