ronja
|
podpis pod lili, do zadnje pike. Pa tudi pod une smajlije, točno to se je tudi meni smejalo . Mislim, da je zdravo razmerje tisto, v katerem lahko vsake toliko tudi znoriš, pa veš, da te partner za to ne bo zapustil ali mel manj rad. Ker si pred njim lahko to, kar si, včasih jezen, včasih žalosten, včasih izmozgan in tečen. To je tista varnost. Čivčiv. Ko bo znal pojasniti kaj ga moti, bosta lahko reševala naprej. Dokler mu osnove niso jasne, ne bo šlo. Po moje. Ker v končni fazi ti lahko le kontrira, ker tebe moti, pač zdaj še njega nekaj moti. A ti je kdaj pred tem kaj pojamral? Jaz sem to razumela kot da zdaj, ko ga je izzvala, da naj pove, kar mu ne paše, se pa ves čas kregata - očitno zdaj on pove, sproti... Jaz mislim, da je treba te reči urejati kar sproti in ne pogrevati za nazaj. V bistvu ne vidim kakšne velike prednosti v tem, če bi zdaj znala oba napisati svoj spisek za 5 let nazaj, kdaj se je kdo za koga žrtvoval in ugotavljat kdo se je večkrat. Sproti je fajn, ja, ampak če sproti nista, je fajn rešit za nazaj. Da veš, kaj koga moti in da se ne prilagaja nekdo tam, kjer mu ful pomeni, drugemu pa sploh nič. POtem se obema trapasto zdi. Ker dostikrat prideš do tistega: "To ti gre na živcema, sploh nisem vedel/a! Ja, valjda, ni problema, pa narediva tako!" In sta oba srečna:). Samo z mirno komunikacijo lahko rešita marsikaj. Sicer se oba zelo rada mirno zmeniva, vendar mislim, da nismo vsi enaki in da ni vedno samo ena in edina pot prava. Mislim, da je VČASIH, v nakaterih primerih pač treba znoret. Ker nekateri ljudje prej ne razumejo, da ger zares. Lubi na srečo ni tak, kar pa ne pomeni, da ne poznam nobenega takega človeka;). Ne pali pri vseh ista taktika, skratka;). On bi gledal fuzbal, jaz pa razočarane gospodinje......imava pa samo en televizor.....nekdo mora požreti oz. se žrtvovati ali pa morata oba skleniti kompromis.......z eno televizijo ne gre oboje naenkrat.....pa enakopravno partnerstvo gor ali dol... Enakopravno bi bilo, da ugasneta tv, noben ne gleda nič in se pogovarjata, kako sta fajn naredila, da ni bilo treba nobenemu nič požret . in fuzbal tekma namesto razočaranih gospodinj je naenkrat začela predstavljati velik problem, ker je začenjala pomeniti žrtvovanje, požiranje in podobno... Kadar imaš malo prostih trenutkov, so ti bolj dragoceni in je zato to prilagajanje večje kot prej, tako da je to v bistvu logično. Recimo midva sva včasih veliko hodila v kino, zdaj greva pa 1x na leto, če je dobro leto . Takrat nama je bilo vseeno, če je bil kdaj pa kdaj zanič film, mela sva se fajn. Zdaj pa pogledava, da greva gledat fajn filme, ker kot pravi lubi: je pač tako malokrat, da si takrat res želiš maximum in si ne želiš tega cajta zabit za en neumen film. Redke stvari so pač dragocenejše. Tudi prosti čas, ki ga je manj, ko imaš več otrok in nemogoče urnike v službi. jaz vidim pri obeh straneh določene stvari s katerimi se strinjam. se strinjam z Tippi, da obstaja več vrst razmerij, ki lepo laufajo in bi jih verjetno lahko okarakteriziral za "normalne". in z liliano, da obstaja neka fantastična vizija, ki jo fura in propagira ta kultura, o nekih idealih in kako bi ljubezen in razmerje moralo biti/laufati, pa nima neke veze s samo realo. in tudi z patrino, da več otrok spremeni dinamiko odnosa in če nisi previden, se zna zgodit da opaziš odtujenje v partnerstvu, ko je že zelo daleč. sploh če to opazi samo en partner in drugi živi v viziji in se je noče odreč (raje se npr. loči in "išče" naprej "pravega"), potem je to res velik problem. podpis. Menda je ključ do dobrega odnosa dobra komunikacija. Ne samo pogovor, temveč sposobnost poslušati in slišati sogovornika, razumeti njegov/njen point of viev, sposobnost empatije, pa četudi se ne strinjaš z argumenti, vse to v varnem okolju, brez zmerljivk, napadanja, obrambniih mehanizmov. Kako do take komunikacije priti, pa... no, still learning. Ankica, meni je ena ful pametna punca enkrat rekla, da ko sta mela z možem krizo, sta se morala najprej enkrat res počit, da sta si zmetala v faco vse zamere, ki so nastale v odnosu, poetm sta se pa lahko lepo zmenila in zdaj imata lepo zdravo partnerstvo, še mal, pa bi bilo popolno;). Toliko o tem, da je samo in edino mirna komunikacija, brez kančka zamere zdrava;). Normalno je, da se kdaj počutimo izkoriščane - sploh ni nuno, da smo - in treba je je zmenit, kaj drugi naredi in v koliki meri smo za stanje sami odgovorni. Navadno je to fajn občutek, ko vidiš, da lahko vse skup sam spremeniš, če želiš:). Patrino, zelo težko je razložit staršem 1 otroka, ki ni več ravno dojenček in ne zahteva kakega posebnega ukvarjanja (nima posebnih potreb, itd...), da je z večimi težje furat tako, da smo vsi zadovoljni. Sem že nekajkrat poizkušala razložit, da so različne situacije, vendar si to ljudje težko predstavljajo. Včasih tudi pozabijo svoje stiske in ker jim je trenutno fajn, si predstavljajo, da so bili vedno tako s partnerjem in pozabijo, da so imeli kdaj tudi kreše. Ampak lubi, ki je precej bolj jedrnat (en pač mora bit, a ne?:D), je znal to v debati s sodelavkami prav hitro rešit, ko so začele, da ko so otroci starejši, je pa še težje, itd... Vprašal je: "A vzameš knjigo na plažo, da boš brala?" Odgovor: "Ja." "Ok, potem pa nimamo več kaj debatirat" . Včasih si ljudje težko predstavljajo, kako ena malenkost vpliva na nekoga, ki je pod stresom. In ni vedno fer rečt, da je nekaj izi, ker je bilo nam izi. Različno težko prenašamo življenjske preizkušnje, enemu je nekaj lahko, drugemu nekaj drugega... Vsi se kdaj zlomimo, jezimo, smo užaljeni, zamerimo. Fajn je, da čim hitreje vsaj poizkušamo rešit, ja. Je pa normalno, da se tudi taka čustva prebudijo in niso vedno slaba. Kar se mene tiče, bi brez jeze bila zelo boga. Jeza ti da moč, da spremeniš nekaj, jeza je dobra! To se celo učijo recimo na waldorfskem izobraževanju, kako se mora princeska razjezit in vršt žabo v steno, da se zadeva končno spremeni v princa in je konec dober, vse dobro:). Zahteva našo reakcijo, celo v pravljicah;). KK (sam nisem še izdala sextejpa Ok, se vidi, da sem za luno - wtf je to kk? Sploh ne bi o tem, ker ob vsakem večjem konfliktu že pet let posluašm, kako naj greva narazen, če se ne znava zmenit - predvsem od njegovih domačih. Kaj majo pa oni tu zraven? To je vajin problem in vidva ga rešujeta, kakor vesta in znata, oni pa tu nimajo kaj govorit, dokler ti moža ne zlorabljaš - je že velik fant in se zna sam odločat. Če se pogovarjate o vajinih konfliktih pri njih, svaka čast, ampak verjetno ti bo lažje, če enostavno rečeš kaj takega, da jih bo minilo se umešavat: da je pač seks tako dober, da vaju drži skup, recimo . Imel sem zdaj čast videt eno tako super partnerstvo, ko se ona poči na plažo in funkcionira v radiju dosega rok, ostalo je....očiii, tole, oči tisto, pejt iskat tole, mala je za previt, za skuhat je, kavico bi... Hehe, kalbo, stvari je včasih treba od blizu pogledat: na ladji se je čisto podobno zgodilo in pride blizu znanka in pravi lubiju, lej, ko samo oči, ne moreš verjet. Pa se on reži: ja, ko mam pa računalnik, pa risanke gor, ko ga zaprem, bo pa spet po starem . Hočem rečt, da ne veš, kaj se je dogajalo: lahko enemu otroku raste zob in je ona bedela z njim, popoldne jih ma pa oči, recimo. Včasih stvari drugače zgledajo;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|