petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana Torej je tudi za žensko na vodstvenem položaju mission impossible koristiti bolniško za otroka tri tedne ali mesec dni.......ker žensko z dvemi ali tremi otroki kaj hitro doleti, da mora biti doma mesec dni, ko najprej eden zboli, potem pa drugi, ko prvi ozdravi...... Zakaj je za moškega mesec dni izostanka iz dela tako zelo drugačno oz. praktično nemogoče kot za žensko, če mesec dni izostane iz dela.....? Sicer pa po predlogu zakonu ni nujno, da koristi očka vseh 30 dni porodniškega dopusta naenkrat.....pa še bonus dopust dobi, če jih koristi več..... liliana, ja, tudi za žensko na vodstvenem položaju je problem, če mora koristiti bolniško ali za sebe ali družinskega člana. Podobno kot za moškega. Podobno kot za žensko na drugih delovnih mestih. Ja, velik problem je, ko ti zbolevajo otroci drug za drugim, pa razmišljaš, kako boš v tistih dneh uskladil svoje službene in družinske obveznosti. In se sekiraš, ker pogosto enostavno ne gre. In to zato, ker pač ne moreš biti na dveh mestih hkrati. Pri najboljši volji, da ne. In ni za moškega problem manjkati en mesec, če to želi, če to lahko in če to delovni proces pri delodajalcu omogoča. Veliko ljudi, tako moških kot žensk pa dela na delovnih mestih, kjer takšne delne ali kratkotrajne odsotnosti preprosto niso izvedljive. Pa ni nujno, da gre samo za vodstvene delavce. Lahko so tudi npr. posebni delavci, ki so zaradi specifike svojega dela ali posebnega znanja ali zaradi posebnosti dela (npr. skupinski projekti) težko zamenljivi. Ne znam si prestavljati npr. mornarja, ki mora biti določeno obdobje na ladji na drugi strani sveta, da se bo vrnil tedensko vsak petek domov in se vračal v nedeljo ali da bo en mesec sredi 4-mesečnega turnusa odstoten. Kako se bo določal ta starševski bonus oz. kazni v primeru, da bi mama želela najprej pokoristiti svoj redni del dopusta in bonus, nato pa svoj del dopusta oče, sploh v primeru, da oče zaradi kakšnih nepredvidenih razlogov svojega dopusta ne bo mogel (v celoti) pokoristiti, pa raje sploh ne razmišljam. In ja, kar nekaj žensk ima zaradi enoletne odstotnosti in (potencialnih) nekajdnevnih in nekajtedenskih kasnejših odstotnosti z delovnega mesta težave z zaposlitvijo. In to takšne, da so težje zaposljive, da so prej na spisku za odpuščanje oz. da jim ne podaljšajo pogodb. Četudi uradno iz drugih razlogov, kot pa je starševstvo. Moti me mešanje enakopravnosti in enakosti. Četudi smo si enakopravni, moški in ženske nismo enaki. Tudi vsaka družina drugače funkcionira, zato mi je veliko bolj všečna možnosti izbire namesto zunanjega določanja, vsiljevanja. Me moti, da želijo spremeniti sistem, ki je v splošnem dober in ki bo morda potreboval samo nekaj manjših sprememb, popravkov, dopolnitev (npr. glede fleksibilnejših oblik kombiniranja dopusta in dela za oba starša). Mislim tudi, da se mnogi očetje, ki imajo višje dohodke (sploh v primerjavi z materimini), zaradi omejitve višine 'starševskega' nadomestila, ki jo je določil varčevalni zakon, ne bodo odločali za izkoriščanje tega dopusta, sploh če bodo preračunali, da jim to pomeni znatno razliko v prihodkih. Liliana, mislim, da bi bilo pri navedbi islandskega sistema tehtno, da bi napisala še, kakšen sistem so imeli prej, da bi lahko ocenili razliko: torej, da so prej imeli 26 tednov porodniškega dopusta (4 mama, 22 izbirno) in so ga potem podaljšali, kar se je izkazalo za spodbudno za večjo rodnost; pa tudi to bi bilo dobro napisati, da se sedaj na podlagi spodbudnih rezultatov podaljšanja dopusta pripravljajo na podaljšanje starševskega dopusta na 12 mesecev (5 mama, 5 oče, 2 izbirno). In da vse spremembe uvajajo z večletnimi pripravami, ne na horuk v nekaj dneh, tednih.
|