ČebelicaMaja
|
Neya, podobno situacijo sem preživljala tudi sama... tudi jaz imam kredit in še kaj v ozadju, kar otežuje besede, saj bo...ali pa pojdi na bolniško, ali pa kar povej ji..., in tudi jaz sem imela direktorja s totalnim mobingom...grozno. Potem sem bila 3 tedne v popolnem precepu kaj narediti, kako naprej, prejšnjo porodniško sem ves čas delala preko podjemne pogodbe za službo, ker sem želela obdržati delovno mesto, vendar je bilo grozno stresno in si tega več nisem želela, poleg tega me je država kasneje udarila po vseh socialnih transferjih, tako da sem takrat pravzaprav delala ne vem če za 50€na mesec in prenašala verjetno ves stres na vso družino...
Potem sem se pa pomirila sama s seboj, si prebrala Zakon o delovnih razmerjih (deloddajalec te namreč v času nosečnosti in porodniške ne more odpustit- mislim da je člen zakona 145. ali nekaj takega), lahko te po preteku porodniške, pa še takrat ti potem pripada nekaj nadomestila na ZRSZZ. Govorila sem tudi s prijateljico pravnico in začela vodit dnevnik o mobingu, tako za vsak slučaj, če bi igra postala umazana, da bi se vsaj enkrat v življenju lahko branila, shranjevala sem si vse "grde" maile in pravno sporne obravnave... ni mi namreč odobril dopusta za selitev, čeprav mi je pripadal, pa še marikaj je bilo neprijetnega...pa sem bila tiho in prenašala... kot ti...zavoljo miru in plače...žal...
...sem pa dobro razmislila, kako bom izpeljala v prihodnosti... G me je dala na bolniško, tako zaradi stresa, kot tudi zaradi drugih težav, v službi je bilo negodovanje, ampak se nisem dala in dejansko ne vem, kaj me čaka po koncu porodniške- to je definitivno moja zadnja porodniška in je nisem hotela preživeti v stresu, živčnosti, letanju sem in tja in ob pogledovanju na maile in mobitel, kdaj me bo zadela nova naloga... nekako sem se sprijaznila koliko tvegam in tudi, če ostanem brez službe, bom nekaj že počela, sem pa tudi optimist in upam, da bo čez kako leto že kaj boljše, trenutno je res kriza, ampak za vedno ne more tako ostati in nenazadnje kot je rekel moj mož- kriza bo minila, službo poiščeš drugo, če bo pa z otrokom kaj narobe, si pa nikoli ne bi mogla oprostiti in vedno bi me glodalo, da sem naredila premalo...
... no, naj ti povem, da se je vmes v službi marsikaj spremenilo in kot vse tako kaže, sploh ne bo tako vroča juha za pojest, kot se je skuhala...čeprav si ne želim več nazaj in bom 3 mesece pred potekom intenzivno začela iskati novo službo....zaenkrat sem pomirjena, da sem anredila, kot je za družino najbolj prav, mož me podpira, hodit v službo s cmokom v grlu, je nekaj najhujšega...in še kako te razumem...
...odkrit spor ali kreg, ti lahko še bolj škoduje, tako da jaz sem nekako ubrala bolj enosmerno komunikacijo, samo povedala sem kako bo in kaj si želim in kaj je po Zakonu možno... še vedno jim pomagam od doma, seveda zastonj, da pokažem dobro voljo in en fer odnos, ampak teh igric mobinga se pa enostavno ne grem več...kako se bo izteklo ti pa pa lahko povem čez kako leto
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ima astrid prav, da ti lahko da ginekolog bolniško zaradi težav v tej nosečnosti. 
. Po ovinkih sem nato izvedela da je rekel, da si izmišljujem glede nosečnosti in da mi sploh ni nič. Ne bom naštevala še drugih stvari, ker ni vredno, so pa bile stvari precej hude(od groženj do ustrahovanja). 
