Lukka
|
Trmo imamo tudi pri nas! Traja zdaj že kake dva meseca. Zanimivo - nisem vedel, da se bo to začelo pri dveh letih, sam sem mislil da so taki izpadi kasneje. No, pač mislit se pravi nič vedeti. Trma je tukaj!
Nasmejal sem se mateyki - kajti popolnoma tak zombi sem bil jaz ko sem bil otrok, menda če sem pri igrici izgubil je bil cel halo... Tako da so mi namerno pustili zmagovati, kar sicer ne vem zakaj - ampak očitno je bilo res tako hudo, če sem bil pač poražen.
No pri naši se je pa trma začela na način, da sem ji hotel dat gor pulover, pa je ponorela. Enostavno je nisem mogel prepričat, da moram oblečt pulover. Potem sva dala gor čeveljčke, je začela jokat, če sem se samo dotaknil vezalk. Za popent, res. Imam jo recim zdaj v kuhinji vedno ko kuham, da opazuje, pa s kuhalnico pač po loncih nekaj na tleh prcari, in potem naenkrat hoče imet un lonec, ki je na štedilniku in se dere, da pomojem cela soseska sliši, rjove skratka ko jesihar. No in zadnjič se pogovarjava z eno sosedo, ki ima tudi dve leti starejšo punco, pa pravi, da naj jo v trenutku trme probam samo zignorirat. Ampak na precej oster način. Hihihihihihihih, TOTALNO VŽGALO JE! VSAJ ZA TISTI DAN!
Veste kaj se naredil. Pride do mene v dnevno sobo in na vsak način hoče baterije iz daljinskega upravljalnika. Bolj ji govorim, da to ni za majhne polžke, da to se lahko poškoduje, potem pa ne bova mogla risank gledat pa pač glejte, govorim, njo itak briga to... Skratka jesihar pozicijo zavzame in tuli ko norc. Potem pa jaz čisto mirno vstanem (ne grem ven iz prostora) in se presedem na drug stol, tamala tuli dalje in čaka, če bom popustil. Mirno vzamem telefon in se delam, kao da nekam kličem. In govorim (itak me je preglasila) ampak sem se trudil da bo med jokom slišala. In govorim v telefon - ŽIVJO, KAKO STE KAJ, JA SUPER, MI SMO SUPER. JA LEPO VREME. MALO JE HLADNO. POPOLDNE SMO BILI ZUNAJ. ...... TRALALA HOPSASA. In tamale niti ne omenim.
Pa še smejem se in se "odlično" imam. Punce - UMIRILA SE JE V MINUTI! ko se je pa umirila, sem pa kao po telefonu rekel - Ja, polža je pridna. Zelo pridna punčka. Igra se lepo in je pridna.
Čeprav je stala tam kot en kup nesreče in zijala v mene in telefon. Ne vem kakšno čusttvo sem ji takrat nabil, ampak bilo je odlično. Priznam, to sem probal enkrat. Od takrat naprej, tako trdovratne trme še ni pokazala - pazi od tega je minilo šele nekaj dni. Zagotovo jo bo kaj kmalu spet prijelo. Potrmari vsak dan, čeprav je res težko poslušat to in gledat, ampak nekako ji osebno nočem dat občutka, da bi jo dajal STRAN od sebe, torej v drug prostor umirit. Saj ne rečem, da tega ne delaš prav, tega ne vem. Ampak jaz osebno sem se odločil, da ji ne bom pokazal, da me ona lahko spravocira do te mere, da jo pošljem stran od sebe. Zanalašč. Sem tudi jaz malo "žleht" a ne? :) Rajši jo naredim "budalo":)))
Aja, da ne bo pomote, to seveda lahko naredim, samo če sem sam doma... Ker mož je malo drugih nazorov in bolj zdravstveno-psihološko in ne vem kako še naravnan in potem dela doktorske dizertacije iz trme... Skratka mehki pristop in nevem kaj še vse :) No pri meni tega ni. Če bo pa kako čez rit dobila, ji pa tudi ne bo škodovalo, ker je to sammo dobro za prekrvavitev
No, ne se zdaj v ta stavek zapičit. Je bil bolj šala. Skratka, ne se spustit spravocirat polžom, ker s tem čez rit ne boste nič dosegle, polža to ne boli, pa še več moči za trmo mu dajete. Nima smisla :)
Aja, danes so se petnajst minut prepriali, ker je hotla izpred sosedove hiše odnest od eno okrasno veternico. Ne bom govoril naprej... Spravocirala me je . Prekrvavitev je pospešla, pol se pa še bolj drla. Torej - nisem pameten.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Babi, ki je vzgojiteljica v vrtcu nam je takrat svetovala naj trme ne uničujemo, ker s tem uničujemo otrokovo samozavest. Naj pa trmo prepuščamo le njej in naj sama razmisli če je vredno ali ne. Pri nas je to zgledalo tako, da ko se je začela zverinsko dreti in če je šlo res samo za njeno trmo in totalno brezvezno stvar (kot mama ni sedela tako kot je njej pasalo) smo jo enostavno pustili pri miru, edino kar se ji je še reklo, ko se boš umirila pridi nazaj se bomo pomenli o problemu. 
ampak ko se je umirila je prišla do tistega, s katerim je bil konflikt in se je zadeva uredila. Starejša kot je postajala boljše je znala reševati konflikte, najprej je problem rešla z objemom in lupčkom in s tem dala vedet, da razume point. Ko pa je znala že dobro govoriti ti je povedala kaj je bilo narobe in kaj jo je tako hudo zmotilo. 
) 
