oreh
|
Pozdravljene!
Vsem žalostnim pošiljam .
To temo je spet zasedla žalost, a kakor je že S napisala, ste tukaj gor same močne punce in prav vsaka se bo po tem neuspehu pobrala in šla v nove boje, še močnejša in čez 3 mesece spet s polno dozo optimizma.
Jaz sem ena tistih, ki je pri prvi zanositvi dala le noge narazen in potem ni bilo v moji glavi nobene druge možnosti kot zagledati in sem ga. In pol šok ss v 11t in 2,5 leti čakanja na ponovni . Ne predstavljam si, kako je čakati na 4,5,6,... let. Ampak sedaj so vse špike, razočaranja, upanje... nekje v daljavi, občutek imam, da sva se trudila cca. 2 meseca. Vseeno pa, če bi ahko izbirala, bi mogoče še enkrat izbrala to pot. Zakaj? Ker je edinstvena življenjska izkušnja, ki človeka, par, spremeni, utrdi. Pomembne so ti druge stvari, naučiš se še boljše premagovati ovire, pač enostavno postaneš korak bližje sebi, postala sem egoistična, prej si nisem nikomur upala reči ne, ne bom. Naju je ta stvar zbližala, kaj pa veš, mogoče bi bla, če bi nama takrat uspelo tipični slovenski par, njegov prijatelj daljinec, moj pa štedilnik, nakupovanje in otrok. Pač, dobiš otroka, kupiš večji avto, v nedeljo greš k taši na kosilo... Zdaj pa imava izoblikovano, kaj si od skupnega življenja želiva. Vesela sem za to skupno izkušnjo, v kateri sva lahko skupaj rastla in dozorela. Seveda lahko tako razmišljam, ko je že vse za mano. Veselim se vsakega jutra, da zvečer nisem krvavela in vsakega večera, da je pikica še vedno z nama. In prav vsak dan posebaj uživam in se zdravo egoistično posvečam sebi in nama.
Drage punce, vem, da to ni tolažba v tem trenutku, a kmalu mi boste dale prav, ko si boste oddahnile, ko boste videle srček ali dva . Tudi ve boste kmalu na kavici razlagale o nosečniških težavah, in ljubile svoje slabosti, povečan apetit...., hvaležne boste pikici, da je z vami in prav nič v projektu otrok vam ne bo samoumevno, zato, ker ste dale veliko za sabo in se s svojo močjo pobrale po vsakem porazu. Zato, ker ste enostavno močne in ste pripravljene čakati in se marsičemu odreči, da dobite, kar si želite .
Pomaranča, upam, da nas vsaj ti razveseliš, tara kako pa je pri tebi?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Če bi nam uspelo v prvem poskusu (ja pa ja de), bi naš "dojenček" septembra šel v šolo. Upam, da mi 1.9.2013 solze ne bodo zalile obraza. 
. Sploh ne vem kaj naj rečem, znakov ni več. Tko da gremo čez tri mesce u nove boje
Vseeno pa še upajmo na kakšen čudež, da se bo kateri čez dva dni narisal plus. 
poskusim ne mislit dosti na vse skupaj sam je težko zaradi bolečin in mojega trebuha, sem še vedno kot kaka 5-mesečna 
ni pomagala. Tole se mi pojavlja prvič, zato upam, da je znak, da sem noseča. Končno sem dobila upanje nazaj, pa joškice še vedno bolijo, okoli jajčnikov me pa tako ali tako nekaj zvija in napenja. 
