|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 11.11.2012 10:03:35
|
|
|
|
ronja
|
. Kaksen pa nas gleda ces glej jo, ko se sprehaja okrog,namesto da pomaga otroku. To je stvar spremembe misljenja. Haha, ziher. Ampak saj jim pomagamo, (samo) to kar rabijo: recimo, da ji zrihtam rumeno barvo, ker si je pač zmislila delat z rumeno . Je bilo ful hecno, ko mata malidve par listo natiskanih, potem sta pa pridno čakali in nobena ni nič delala - in pride gospa do njiju in jima prijazno razloži, da je treba tako listke pobarvat pa odtisnit, R. pa lepo počaka, da pove do konca (čudež:D) in ji potem čisto odraslo pove: "Ja, vem, ampak čakam na rumeno barvo, naslednji moj listek bo rumen." Uni ni bilo nič jasno, jaz sem bila pa ful ponosna . Seveda sem ji pol zrihtala tapravo barvo (L. je pa čakala na rdečo) in sta malidve delali nemoteno dalje. Če sta nehali, sem prišla in vprašala, kaj rabita, sta povedali in če se je dalo, sem dala, sicer smo pač počakale, da je bila reč prosta. Je pa zanimivo, da sta na koncu naredili bolj enakomerno oz. nekak uravnoteženo potiskane liste kot tam, kjer sta delala oba skup - pa to so bili veliki otroci - mislim, večinoma starost R. ali več... Res pa je, da sem mogoče malo razvajena: onidve dejansko sami končata zadevo in če mi ni treba nekaj zraven svetit, se z veseljem posvetim tačas čemu drugemu:D. Smo delali sencne lutke in sem jima hotela na vsak nacin narest ozadje. Mislim, da sem resno podhranjena na podrocju odraslih projektov ustvarjanja. Pa, dobro, če onadva delata svoje lutke in si ti zaželiš delat ozadje, izvoli, saj se tudi ti smeš igrat . Samo da jima njunih projektov ne puliš iz rok in delaš tistega, kar bi onadva rada po svoje, ti po tvoje... Jaz sem recimo ena od tistih mam, ki si na igriscvu najdejo udobnno mesto in od dalec zavpijem kaksno navodilo - ce se sama igrata ju ne motim, ni sans. Boldano podpišem, ostalo pa... Veš, L. je tak otrok, da bo zelezel na najvišjo možno točko določenega prostora in tam gor afne guncal (ne vem, po kom ma to:D)... tako da večino časa kar okoli laufam, pa zraven stojim, če bi dol čmoknila (kadar tega ljudje ne delajo, se včasih slabo konča;)). Če se igrata nekje kolikotoliko blizu tal, pa seveda ne diram lava V lutke grejo v vrtcu sami in mi sami, lutkovno v lj. mislim, ad ne bi preneslo in staršev in otrok hkrati, je premalo:D. Smo bili pa ravno včeraj na lutkah in je S. tudi kar ok prenesel celo reč - se je sicer vmes dojil, sem ga podkupila, da je dal mir:D. Imamo pa igralne urice v vrtcu in tam starši in otroci skup ustvarjamo. Tisto jemljem kot ustvarjanje neke skupnosti - gotovo se otroci boljše počutijo v vrtcu, če so si vsi ljudje tam bolj blizu: vzg. in starši in drugi starši med sabo in da starši poznamo druge otroke... Nekak je potem to ena skupnost in bolj varno okolje, meni se zdi to za otroke in nas dobro. Ko sem prišla sama po tamali, pa se mi še par tamalih zakadi, pa so hoteli vedet, kdaj bo dojenček, pa zdaj, če smo kje blizu, ga hočejo videt, pa me sprašujejo vsakič, zakaj nimam očal gor, ker sem jih včasih imela skoz,... ma, se mi zdi, da je fajn, da se ok počutijo okoli drugih staršev, da vsi profitiramo, če se kdaj skup pohecamo itd... Kar se stimulirajočega okolja tiče: pri nas se okolje non stop spreminja, iz čisto praktičnih razlogov, ker so skoz neki novi otroci (pač kot pri tebi - 3je v 4,5 letih), pa nove potrebe... Nikoli nisem prav razmišljala o tem, da bi jima rada naredila stimulirajoče okolje za to pa to... Enostavno se mi je zdelo fajn zanju oz. da bi uživali, če bi imeli... Ali pa recimo ker ni bilo kam igrač pospravit, sem jima zrihtala poličke, kjer sva prej mela CDje gor, pa omaro s košarami. Knjižno polico smo itak vedno imeli, ko pa sva si organizirala tako, da je bil plac za regal, sta pa najnižji polici njuni. Ne vem, tule vedno ugotavljam, da sem ena lena mama , nič kaj dosti ne razmišljam, kaj vse in kako ju bom to naučila, pa kako ju stimulirat, mam srečo, da se kar sami, vse ju zanima (očitno tudi podedovano, ali pa pač vidita) - knjige si vlačita povsod, brali smo vedno na tatamiju (na tleh, da je dovolj placa za vse) ali pa v najini postelji (zdaj to ne gre zaradi malega, ki lahko dol čmokne), odkar imata pa pograd, si jih navlečeta tja not, v svoj brlogec:D. Sem pa obljubila L. zavesico za njen sp. del pograda, ker vem, da uživata v raznih ala šotorčkih. Ne vem, če je to stimulirajoče okolje, temu se reče nič placa . Ampak njiju ne moti, naju bolj. Če bi imela možnost, bi jima zrihtala še marsikaj, super se mi zdi met en ogromen bralni kotiček, pa glasbeno sobo, pa seveda vrt, pa gredico, pa potoček, pa jezerce, pa ne vem kaj še vse... Ampak toliko prostora verjetno nikoli ne bomo imeli... Tako da - iz tega, kar imamo se mi zdi, pa da kar dosti potegneta:). Mamo eno fajn obdobje zadnje čase (to je ful izi - kadar sta doma in smo zdravi, je vedno super obdobje:D)
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|