 |
RE: Ali je pri 39-ih, 40-ih, 41-ih ... prepoz...
28.9.2012 14:31:43
|
|
|
|
ronja
|
Prepozno ni do menopavze . Je pa tudi vse ostalo res, kar ste napisale - so + in - na obeh straneh. Biološko najugodnejši čas so 20 leta, celo bolj začetek 20ih... Vendar nas večina takrat še ni pripravljena na otroke. Eni pa so, eni pa so vrženi v to situacijo, pa super splavajo:). Kar sem videla okoli, bi se sicer kar strinjala s kokoš, da niti ni tak problem, ko je otrok še mali (čeprav so mi nekatere mamice rekle, da so bolj zmatrane, da se pozna), ampak da je bolj problem kasneje. Vendar pa imaš zelo vitalne 60 letnike in zelo zamorjene 40 letnike, tako da pravilo to ni - je samo statistika. Starejši ljudje navadno potrebujejo več počitka in jih bolj moti hrup, nimajo toliko energije se zezat z enim pubertetnikom. Mogoče se ta utrujenost bolj izrazi pri starših, ki imajo več otrok in imajo zadnjega bolj pozno kot pa pri tistih, ki imajo pozno edinca - vseeno si manj utrujen od 1 kot od 4ih otrok... In ti potem verjetno ni tak problem tekat za njim. Pri teh je možen problem edino to, da se v tem času preveč navadiš svoje svobode in ti je potem malo težko se odpovedat vsemu, čemur pač se za otroka... NO, vsaj tako pravijo nekateri, ki so (bili) v tej situaciji. Ko si mlad, se itak skoz nekaj prilagajaš, najprej si pri starših, se njim, potem se preseliš s partnerjem, se drug drugemu, potem pride otrok, se še njemu... je nekak spontano...
Sama sem si sicer želela imet otroke rajši mlajša kot starejša, vendar pa ne med študijem, tako da sva naredila kompromis in jih imela konec 20ih in začetek 30ih (zato so pa tako skup:D). Želela sem si bit "fertig" z nosečnostmi do nekje 35,36 leta. Ampak to velja zame, ker sem si pač lahko zmišljevala, ker se nama otrok ni zgodil (kontracepcija ni zatajila) in ker se je pa takoj zgodil, ko sva tako hotela in ker sva bila že dolgo skup in sva se lahko skup odločala, kdaj bi jih imela. Vedno pa ne gre vedno tako enostavno:
- včasih se mladim mamicam otroci pač zgodijo, oz. se otroci odločijo, da bojo prišli, kot mi je navihano rekla ena mlada mami, ko sem jo vprašala, kako to, da sta se tako mlada odločila: "saj se nisva, otrok se je:D"
- včasih se ljudje razidejo in spoznajo partnerja, ki bi si ga želeli za starša svojih otrok, kasneje - kaj naj? Imajo partnerja z nekom, ki si ga ne želijo v tej vlogi, zato, ker pač urca tiktaka? Je tudi to možno, ampak vprašanje kaj je potem za otroka boljše. Če bi otroka vprašal, bi verjetno vsak rajši obstajal kot da ga ni , pa če bo to otrok samohranilke ali pa starejših staršev ali karkoli "ne po reglcih".
Kar je mene odvračalo od pozne nosečnosti, je predvsem biološko staranje jajčec, pač te verjetnosti za vse genske napake, ki naraščajo: sem se že zdaj počutila nekam staro, ker je bila pač verjetnost 2x večja kot pri prejšnji (pa je samo 3 leta vmes). Vendar jih je še vedno veliiika večina zdravih.
Tako da če si želiš in nimaš kakih drugih problemov, ga imej. Časa itak ne moreš zavrtet nazaj, če ga pa ne boš imela, ti bo pa verjetno žal... Edino, kar se splača premislit, če si boš žez 15 let želela imet pubertetnika (sicer ko ga boš imela, itak da si boš;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
. No, potem sem vprašala, "koliko pa ti misliš, da sem stara?" Pa so me meli za najstnico
