|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 21:01:24   
petarda
IZVIRNO SPOROČILO: TomTaylor

Eh. Prvi otrok. In taščin prvi vnuček verjetno. Navadno.

Ja. Tvoja reakcija je pretirana.

Pri drugem otroku boš komaj čakala na tisti dan, ko boste šibali k tašči, da si boš lahko malo odpočila.

Pri tretjem otroku pa boš jezna, ker tašča več ne bo pri močeh cel dan ga držati v naročju.

Tako gre.


Že dolgo časa nisem na RR prebrala česa tako resničnega user posted image

(odgovor članu TomTaylor)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 21:02:19   
andea
Knof je gumb.
Tašče so pač take, imam hčerko staro 6 let, pa tašča še vedno poleti skor po luftu (zraku) če kaj potrebuje. Je pa 1. otrok in 1. vnukinja.
Vnukinji je namenla vso pozornost, če se je hčerka začela igrat, jo je v igri zmotila, začela pestvat. Še pol leta nazaj je vsak vikend ostala pri tašči. Nonstop je spraševala če gre lahko k njej. Tašča ji streže od spredaj in zadaj.
Kmalu se je pa začelo, da je tašča začela jamrat, da ona ne sme sedeti za mizo in se pogovarjat z drugimi, ker hčerka hoče da ji gre pravljico brat. Tudi če je srečala kakšnega znanca ji ni dovolila, da bi se pogovarjala z njim. Še jaz in tašča se nisva smeli pogovarjat v bližini hčerke.
Sedaj hčerka sploh ne vpraša več, če bi jo peljala k tašči. Še ko rečem da gremo na obisk, jamra. Gre pa z njo v trgovino. To pa vsi vemo zakaj.

Se mi je pa kr srce paralo, ko je hčerka vsak dan po vrtcu vprašala če jo peljem k tašči. Smo par kilometrov narazen doma.

(odgovor članu Michelle12)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   [Brisano sporočilo]
13.8.2012 21:03:33   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 21:13:46   
Najaa
IZVIRNO SPOROČILO: petarda

IZVIRNO SPOROČILO: TomTaylor

Eh. Prvi otrok. In taščin prvi vnuček verjetno. Navadno.

Ja. Tvoja reakcija je pretirana.

Pri drugem otroku boš komaj čakala na tisti dan, ko boste šibali k tašči, da si boš lahko malo odpočila.

Pri tretjem otroku pa boš jezna, ker tašča več ne bo pri močeh cel dan ga držati v naročju.

Tako gre.


Že dolgo časa nisem na RR prebrala česa tako resničnega user posted image


Jaz tudi ne. user posted image user posted image user posted image user posted image  Živa resnica.

(odgovor članu petarda)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 21:33:15   
*PBS*
Ah, spet tašče. Ne morem da nebi pristavila lončka.

Nija20: če ti čutiš, da ti to ni ok, potem tega ne dovoli! Simple as it is! Pa ni važno, kolk se vidte niti kaj bi vse medtem lahko ti počela... enostavno, če tebi ni kul, tega ne dovoli. No, sedaj me pa linčajte!!! user posted image

Moja izkušnja je taka: celo nosečnost ni enkrat samkrat vprašala kako sem, ali kaj potrebujemo, smo že kaj kupili/pripravili...Nič! Pa nisem rabila nobenega posebnega klanjanja, čisto tako, drobno malo pozornost. Pa tudi  če nebi mene vprašala, bi pa lahko svojega sina, pa niti njega ne. Ves čas je povdarjala da se MORA roditi punčka, ker si jo ona pač želi. Ko je zanosila (moj bodoči mož), je hotela na splav, sploh pa ker je bil fantek, pa so jo doma nekako pregovorili. Dolga zgodba, ampak ves odnos in vzgoja do njega se je odražala na ta način: nezaželjen otrok. Saj po njem niso imeli nobenega več, hvala bogu. No, da ne zaidem. Celo nosečnost nič od nič, le to si je drznila enkrat, da me je prijela za trebuh, jaz pa sem odskočila kot bi me opeklo. Malo čudno me je pogledala, pa sem ji rekla: ne dovolim! To je bilo že čisto na koncu. No, in na dan D rodim punčko. Punce, ko so mi povedali da je punčka, sem bila kar malo žalostna, pa ne me narobe razumet, itak sem bila naaaaajsrečnejša pod soncem, ampka mislila sem si "pa je le po njeno"! Vem, grdo, in dolgo časa me je pekla vest, da sem se tako počutila, ampak tko je bilo. Ha, in vrhunec vsega? Prileti v porodnišnico (v sobi smo bile 3, vsaka s svojimi obiski), ta "zmaj" se pa že z vrat dere: dej mi jo, dovolj ste jo nosil zdej jo bom jest! GROZA! Za piko na I je prinesla še fotoaparat, da bo slikarila, pa ji je HB crknila baterija!!! No, ko smo bili kdaj pri njih na obisku (živijo cca 10 min stran) jo je kar naprej slikarila in mene je to blazno motilo. Tudi če so prišli k nam (kar je bilo v 10 mesecih 2X), je prinesla aparat in slikarila. Še mi2 je nisva tolk. Pa saj je ok, če bi pri tem ostalo. sImela je ceeeeel album njenih fotografij in jih razpošiljala vsem daljnim sorodnikom, in jih nosila v tovarno kjer dela. Ne vem, mogoče sem čudna, ampak naju to moti, zelo! Pa tiste bedne izjave: "kje si moja muca?" Sej vem, itak jo majo radi, sam glejte, lohk me linčate, sam naziv "dedek, babica" ni samo po sebi umeven, nekaj moraš tudi naredit za to, vsaj jaz tako mislim. Tud kaj vložit, ne samo jemat. Nikoli nama niso nič dali, nikoli pomagali, nič nič nič. In potem se takole šopirijo z vukinjo? No tega pa ne prenesem. Kaj za eno strelo se trkaš po prsih na račun "žuljev" drugih!!!!!!!! Ne moreš se hvalisat z nečim okrog, če nimaš sam nič s tem. No, samo to sem hotela povedat. Zato te, draga Nila20, lažje razumem. Jaz sem enostavno nehala hodit k njim na obiske, če hočjo videt svojo vnukinjo vedo kje živi, to je pa tud vse.

Sm čudna ne? user posted image  

(odgovor članu *miska.mcc*)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 22:11:01   
Michelle12

IZVIRNO SPOROČILO: *PBS*

Ah, spet tašče. Ne morem da nebi pristavila lončka.

Nija20: če ti čutiš, da ti to ni ok, potem tega ne dovoli! Simple as it is! Pa ni važno, kolk se vidte niti kaj bi vse medtem lahko ti počela... enostavno, če tebi ni kul, tega ne dovoli. No, sedaj me pa linčajte!!! user posted image

Moja izkušnja je taka: celo nosečnost ni enkrat samkrat vprašala kako sem, ali kaj potrebujemo, smo že kaj kupili/pripravili...Nič! Pa nisem rabila nobenega posebnega klanjanja, čisto tako, drobno malo pozornost. Pa tudi  če nebi mene vprašala, bi pa lahko svojega sina, pa niti njega ne. Ves čas je povdarjala da se MORA roditi punčka, ker si jo ona pač želi. Ko je zanosila (moj bodoči mož), je hotela na splav, sploh pa ker je bil fantek, pa so jo doma nekako pregovorili. Dolga zgodba, ampak ves odnos in vzgoja do njega se je odražala na ta način: nezaželjen otrok. Saj po njem niso imeli nobenega več, hvala bogu. No, da ne zaidem. Celo nosečnost nič od nič, le to si je drznila enkrat, da me je prijela za trebuh, jaz pa sem odskočila kot bi me opeklo. Malo čudno me je pogledala, pa sem ji rekla: ne dovolim! To je bilo že čisto na koncu. No, in na dan D rodim punčko. Punce, ko so mi povedali da je punčka, sem bila kar malo žalostna, pa ne me narobe razumet, itak sem bila naaaaajsrečnejša pod soncem, ampka mislila sem si "pa je le po njeno"! Vem, grdo, in dolgo časa me je pekla vest, da sem se tako počutila, ampak tko je bilo. Ha, in vrhunec vsega? Prileti v porodnišnico (v sobi smo bile 3, vsaka s svojimi obiski), ta "zmaj" se pa že z vrat dere: dej mi jo, dovolj ste jo nosil zdej jo bom jest! GROZA! Za piko na I je prinesla še fotoaparat, da bo slikarila, pa ji je HB crknila baterija!!! No, ko smo bili kdaj pri njih na obisku (živijo cca 10 min stran) jo je kar naprej slikarila in mene je to blazno motilo. Tudi če so prišli k nam (kar je bilo v 10 mesecih 2X), je prinesla aparat in slikarila. Še mi2 je nisva tolk. Pa saj je ok, če bi pri tem ostalo. sImela je ceeeeel album njenih fotografij in jih razpošiljala vsem daljnim sorodnikom, in jih nosila v tovarno kjer dela. Ne vem, mogoče sem čudna, ampak naju to moti, zelo! Pa tiste bedne izjave: "kje si moja muca?" Sej vem, itak jo majo radi, sam glejte, lohk me linčate, sam naziv "dedek, babica" ni samo po sebi umeven, nekaj moraš tudi naredit za to, vsaj jaz tako mislim. Tud kaj vložit, ne samo jemat. Nikoli nama niso nič dali, nikoli pomagali, nič nič nič. In potem se takole šopirijo z vukinjo? No tega pa ne prenesem. Kaj za eno strelo se trkaš po prsih na račun "žuljev" drugih!!!!!!!! Ne moreš se hvalisat z nečim okrog, če nimaš sam nič s tem. No, samo to sem hotela povedat. Zato te, draga Nila20, lažje razumem. Jaz sem enostavno nehala hodit k njim na obiske, če hočjo videt svojo vnukinjo vedo kje živi, to je pa tud vse.

Sm čudna ne? user posted image  



Jaz se s tabo strinjam

Je pa tudi pri nas podobno. Tašča je zanosila, prvič, je bil fantek, se je sprijaznila. Si je pa ful želela punčko. Drugi je bilo tudi fantek. In ker je bila N čisto druga kot prva in nosila je drugače, je mislila, da je punčka. Zato ni splavila. In leto nazaj, preden sem rodila, je rekla, da ji je zelo žal, da drugič ni splavila. Pa je ta fant zelo priden, z njim nimajo nobenih problemov. In glavni so v njegovem življenju. Imajo ga popolnoma pod nadzorom. Celo govorijo mu kdaj se gre lahko stuširat. To, da mu pošto odpirajo, poslušajo pogovore, ne sme zapret vrat od sobe, so malenkosti. In ja, je polnoleten.

Glede tistega o prvem, drugem in tretjem otroku sem pa tudi jaz že slišala ma ...ne verjamem, da bo pri meni tako. Tokrat jih niti v P nočem, nobenega. Samo moža in hčerko.

_____________________________

Michelle,o8.o8.2o11 <3
Aleksander, 2.3.2o13 <3

http://www.mojalbum.com/mateja-1234

(odgovor članu *PBS*)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 22:45:00   
Nila20
Hvala za odgovore :).

Sem se pri nekaterih prav nasmejala, tako bom spremenila pristop in upala, da se ne zgodi v bodoce se kaj tasnega da bi lahko fasala zivcni zlom :) bomo pa to vidli ze cez 2 tedna, ko pripravljajo mega piknik za tamalega in bo celotna zlahta v vseh strani neba zbrana na kupu.

Da se dodam nekaj - js se s tasno razumem razmeroma dobro, nismo imele nikoli nobenih konfliktov al karkoli podobnega, ampak so pac nekatere stvari, ki me pri njej zmotijo in to je bila ena izmed teh stvari. Ne bom pa sla z glavo skozi zid in delala nekaj, s cimer se partner tudi ne strinja.

Ni pa to vse kar se je zgodilo :) Ce ne drugo vam lahko dodam se nekaj anekdot glede tega, pa me zanima kako bi ve reagirale :) js sm v prvem trenutku ostala zelo slabo, zdej pa ko razmisljam o vsem skupaj se ze pomalo smejem :)

1. sobota - bli na roj dnevu in je imel mali spet krce - ta dan se pred normalno uro. In ga je imela tasca v narocju. In pridem do nje in jo vprasam, ce bi ga dali v sling, da je nebi roke bolele, ker ga je imela res dosti casa v narocju. nic nisem imela v mislih slabonamernega in sem si nastimala ta slinlg nase in ji pokazala kako zadeva deluje. in me je gladko ignorirala in na koncu rekla "se ga bojim premaknit, ki zdej mu je tako lepo toplo" (al se ga boji zbudit) - no neki takega. V glavnem ostala sem tam na sredi s slingom, ko en kup nesrece.

2. sobota, malo kasneje - koncno mi uspe dobit malega k sebi, da ga previjem in nafutram in pomirim od krcev in mi mali zaspi v narocju. so far so good :D in to traja ene (od uka) 15-20 min. Pa pride tasca mimo in rece "ma dej mi ga k meni, ki tebe ze 100% bolijo roke". Pravo sem pogledala malo debelo, ma sem ji ga na koncu dala, da nebi izpadla super gnila mama, ki nece vnuka dat noni.

3. nedelja, pri prababici: pridemo k fantovi noni in se primem, da bi vzela malega iz lupinice. Odvezem z malega vse varnostne pasove in njegova prababica uleti in mi ga, ko sem se pripravljala, da ga primem vzame ona sama vn iz lupinice. prvih par minut malemu ni blo cisto jasno kaj se dogaja, pol se je pa zacel dret. ker pa ji ga pol ni uspelo umirit, mi ga je dala meni, da sem ga umirla, pol pa ga je spet ona vzela.

tle se pac ne gre za to, da bi me samo to jezilo, so pac se druge stvari tipa - kaj je boljse "duda ali prst" - meni so mi v porodnosnici vse sestre rekle, da naj otrok raje cuza dudo kot pa prst, pol pa mi tast govori, da je to eno in isto, al pa mogoce celo da je prst boljse...

in upam da razumete, ampak pocasi se stvari nabirajo...mojo mamo ce mi kej tasnega rece jo dosti lazje posljem nekam, kot pa tasco/tasta.


(odgovor članu Michelle12)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   [Brisano sporočilo]
13.8.2012 23:02:04   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu petarda)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 23:14:16   
scorpiogirl

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Nila, te čist štekam, been there, done that, samo da nimam tašče, je pa drugih zainteresiranih dovolj okoli in je res tako, kot je napisala TT. Nekako tako kot tisti vic o izbiranju imena. Za prvega otroka izbereš 10 imen v ožji izbor, narediš anketo med vsemi sorodniki, prijatelji, sprašuješ na forumih, za vsako ime narediš zvezdno karto, da ugotoviš, katero bo najboljše. Za drugega otroka narediš seznam treh imen, izbereš prvo napisano. Pri tretjem otroku odpreš telefonski imenik, pokažeš s prstom nekam v sredino: aha, Zdravko bo user posted image .

Najprej rabiš ti malo samozavesti kot mama, da se boš v sebi počutila kot capo di banda, ampak to pride s časom, izkušnjami.
Tudi babice in prababice in tetke, sosede, se morajo naučiti, da ti morajo dati prostor, pa da si ti mama. Ponavadi velika večina komentira zgolj dobronamerno, ne pomislijo, da ti lahko tako omajajo samozaupanje ali vnesejo zmedo (ker vsak nekaj drugače pove), ampak spet - to so izkušnje in s časom dobiš trdo kožo, pa tudi veš, kdaj lahko komot pustiš otroka eno uro babi v roki in kdaj je otroku dovolj, kdaj je lačen, rabi spanje... ti bodi kar odločna. Saj lahko prijazno, a odločno rečeš, oh, ljubček mali, zdaj boš šel pa jest, saj boš malo počakal, pa greš potem spet nazaj h babi. Je pa čas, ki ga vnuki preživijo s svojimi starimi starši tudi neprecenljiv. Pač je treba najti eno ravnovesje, to včasih tudi traja.

To je neke vrste vzgoja, ker ste vsi na novo postavljeni v nove položaje. Ti se moraš najt kot mama (traja, da zleze čisto v vsako poro), babi se mora najti v vlogi babi, dedi kot dedi, oči kot oči, je pa vse vzajemno in gre v obe smeri. Meje pa morata postavljat vidva z očijem. Koliko sladkarij bo dovoljeno, kdaj bo treba spat, kdaj je čas za jest, katere risanke gledat,... Pač poveš, hvala za mnenje, ga cenim, vendar pri nas delamo tako in pika.

Saj potem imaš ekstremne primere, ko gredo ljudje prek vseh meja razuma, samo se mi zdi, da pri vas ni tako, da se gre bolj za to, da za trenutek podvomiš sama vase user posted image . Samo ni treba, čisto fajn ti gre user posted image .

Tole si sprintaj pa nalimaj na vrata/hladilnik user posted image

_____________________________

Ni nam dolgčas :)

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
13.8.2012 23:59:32   
saska27

IZVIRNO SPOROČILO: Michelle12

Ne poslušaj teh neumnih kometarjev, kot so, da boš tudi ti enkrat tašča. To sploh nima veze s tem kakšno taščo imaš oz kakšna si ti.
Taki komentarji so popolnoma mimo.

Jaz bom tudi enkrat tašča, mi je jasno, ampak jaz se zavedam, da ima vsak svoje življenje in ne bom pametovala kot dela večina tašč in mam. In bom izkoristla zdaj, da sem čim več s svojimi otroci, da ne bom imela potrebe po drugih.
In ne bom kot dosti mam, ki svoje sinčke zamenja za može. Moža pa odrine od sebe. Imam trenutno doma en tak primer in je noro, ko vidiš kaj ženska dela. HB, da ji nisem jaz snaha.
Tako, da...jaz se ne bojim, da bi bila slaba tašča in da me snaha(če bom imela sina) ali zet, ne bi marali.....ker bom na tem delala. Za odnos sta potrebna dva ali več oseb. Đabe, da se ena stran trudi in druga ruši ali ne naredi nič.....

Torej, taki in podobni komentraji so popolnoma odveč...



Daš roko v ogenj, da boš celo življenje tako popolna in pametna, kot si zdaj? Kot da drugi v mladosti načrtujejo, da bodo na stara leta hudobni in bodo živeli samo še za to, da bodo nagajali snaham in jim kradli otroke. Bi ti napisala, da se malo ohladi, pa bolj hladna žal ne moreš biti.

Odgovor avtorici teme: meni so tvoji občutki poznani, ker sem doživljala enako. Imam zlato taščo, a mi je šla v prvih mesecih po porodu vseeno na živce in sem se je rada izognila, če je bilo mogoče (živimo v sosednjih stanovanjih, pa se kdaj po par dni nisva videli). Želela sem pač svoj mir in uživati v svoji novi družini ... Menim, da so ti občutki popolnoma normalni na začetku, kasneje, ko otrok odkrije, da ga poleg mamice in očka obkrožajo še drugi ljudje, pa menda ne moreš nekomu, ki ga ima neskončno rad in bi zanj naredil vse, reči, da mu otroka ne dovoliš?!

Kot so že nekatere napisale, boš sčasoma drugače gledala na vse skupaj. Zdaj pa bodi bolj odločna! Tašče ne sprašuj, ali bosta otroka dali v sling, ampak ji to odločno povej.

In podpis pod Ankico*.


(odgovor članu Michelle12)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 0:16:03   
Ursi2
Živjo, Nila20.

Veš, da si me prav spomnila na kar nekaj stvari, ki sem jih jaz doživela s svojo taščo. gLEDE NEKATERIH SE NASMEJIM, glede drugih zavijem z očmi in glede tretjih sem jezna na sebe, da sem bila tako neodločna, da se nisem upala postavit zase oz za nas.

Živimo v isti hiši s taščo in tastom. Ko sej epred dobrimi 4-imi leti rodil prvi sin je bilo od začetka vse ok, čeprav me je mal motilo, ker je kr prišla k nama v dnevno sobo in se vsedla pred zibko in ga gledala, tud po eno uro. Takrat še nismo imeli pregrajene hiše (hiša je medetažna in smo imeli skupne stopnice in hodnik). Ker je bil sin bolj droben ko se je rodil, se je potem nekjepo slabem mesecu začel fejst dojit in sem ga res zelo veliko dojila (popoldan nekje od 17-22, tako da sem bila že čist adijo, pa mal so ga še matrali krči in vse skupaj in mu je pasalo, da je bil na zizi.) In je začela tašča, da ga matram, da kaka mama sem, daotroka tako mučim, da naj mu dam nadomestno mleko, da je moje nekvalitetno (imela sem ga res veliko) in je od mojga zahtevala, da si ga spumpam in da naj ga pustim stat, da bo vidla, če se kaj maščobe nabere na vrhu. Pa sem vprašala patronažno, in je rekla, da naj je ne poslušam, da ni boljšega za otroka kot moje mleko,....., pa še našo pediatrinjo, eno zdravnico, ki je naša prijateljica,... in sem ji vse to potem povedala, pa sem dobila nazaj odgovor: Da kaj se delam pametno, da je ona dva gor spravla, jz ji bom pa tule neke teorije govorila pa ji pametovala !!!!!user posted image
Seveda sem poslušala jih, da ga nič ne dam njima za pocrtlat in sem enkrat, ko sem bila prepričana, da se je najedel in bo priden nekaj časa jima ga dala gor. In se je začel po ene 15-ih minutah jokat na polno pa nekaj časa sem še mal pustila potem pa sem šla po njega pa mi ga ni hotla dat. Sem šla po mojga pa ga tudi njemu ni hotla dat in je vztrajala, da ga bo že umirila in na koncu ji je od joka in utrujenosti zaspal.
Meni je bilo grozno, jz sem se jokala, nisem vedla, kaj naj, bala sem se nje, grozno mi je bilo zaradi sina. In še zdej, ko to pišem, sem jezna na sebe, da sem bila premalo odločna in taka prpa, da si nisem upala vzet lastnega sina. user posted image user posted image

Ker pa je imel krče in še neko kri v blatu, naju je zdravnica dala na dieto brez mleka, jajc in pšenice in smo imeli spet borbe. Da nimam imet od česa kvalitetno mleko, pa ko je začel jest sam po 6-ih mesecih sem mogla skoz pazit, da mu ni kaj dala.

In takrat sta z mojim delala še v istem podjetju in ko sta šla skupaj v službo, ji je on razlagal, da so ga klicali z rentgena, da imamo slikanje kolkov in je dobla čisti pop......., če mislima midva umorit tega otroka,....user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

No,enkrat smo pa bili pri zdravniku in smo morali nest vodo v laboratorij in je dobil vrečko in je že takrat se začel oglašat pa mal jokat, ker je bil lačen. Pa je potem v tistem direndaju zaspal in smo šli domov in sem doma še mal počakala, da se je polulal, potem pa sem odstranila vrečko in moj jo je nesel v laboratorij, jz pa sem ga hotla hiter previt in ga potem podojit. Ker pa je bil lačen, se je mal jokal zraven in je že prišla tašča, da kaj je z mano, če bi rada, da bi pruh dobil, da naj ga vzamem k sebi in umirim. Pa sem ji povedala, da nič ne bo pomagalo, da je lačen in da ga morem hiter previt in da se najema, pa bo ok.
In je spet nekaj komentirala, kk jz vedno vse najboljši vem in šla dol.
Ko je pa prišel moj, mu je pa rekla, da se je otrok drl, jz sem ga pa crtlala, namest da bi ga hitr previla in podojila.user posted image user posted image

No, v tem času smo malo pregradili hišo in smo zdej ločeni, da sta tast in tašča v spodnjih prostorih, midva v zgornjih. Pa naredili smo steno in vrata, da smo malo ločeni.

Kar je še kr sreča, ker je tašča precej jeznoritna in znori v trenutku in začne tulit na moža in ga zmerja idiot, tele, budala, preklinja,....vsi smo butasti, ona vse najboljš ve, pa najbolj boga je in vsi jo hočema beg spravit,.....user posted image user posted image user posted image
KR NEKI!!!! Jz takrat ponavadi spakiram, pa gre od doma, če pa to ni možno, pa dam radio ful naglas ali se zapremo v sobo, da se čim manj sliši.


No, ko sem pred dvema letoma rodila drugega, je blo od začetka ok, čeprav je večkrat hotla ta večjega spravit dol k njima, pa ni hotel in potem je izpadlo, da ga jz ne pustim. Pa tudi mojmu je to govorila, da držim ta večjega vstran od njiju. Pa je potem parkrat, ko sem ta večjega vprašala, če gre malo k dediju in babici se igrat ali knjiga brat, rekel, da noče.

Smo pa v času 2-3 mesece pred rojstvom drugega imeli eno precej bolečo operacijo in potem še hude komplikacije z lulčkom in je bil ta velik precej občutljiv in se mu je tud obnašanje kr mal spremenilo. Postal je jeznoriten, večkrat je krolil in zahteval čist brezvezne stvari. Pa je šel po stopnicah in se je zadnjo stopnico pred vrhom spomnil, da ga morem jz nest in je šel dol in sem mogla prit po njega. Seveda nisem hotla in je blo že takoj, da kaj delam z njim, da kk se joče, p......

No in potem, ko se je drugi rodil, je bilo od začetka ok, sam tavečji je imel občasno take izpade. In enkrat zvečer, ko sem ju spravljala spat, sma šla s ta velikim nekaj iskat na galerijo in ko sma šla nazaj se je spomnil, da morem jz nest enga traktorčka in to točno z ene točke, ko si jo je on namisli, pa še njega, da morem nest. In nisem hotla in je krolil, se drl in vpil ene 10 min na stopnicah. Pa nisem hotla it po njega. Jz sem dokler sebe umila, se preoblekla v pižamo in sem mu parkrat umirjeno rekla, da se naj umiri in pride, da grema v pižamo inda bomo prebrali pravljico in da če ne bo v pižami ne bomogel spat v postelji in bo pač spal na stopnicah. Nič ni pomagalo, kot bi bil gluh za vse, samo svoje je naprej gnal. V tem pa pridivja tašča in začne, kaj delam z otrokom, če ga mlatim da to je nevzdržno in da če bo še enkrat tako dretje, da mi bo socialno poklicala in mi bo odpeljala otroke, ker je to nenormalno,.............................................(ne bom vsega pisala) in če ga hočem spremenit v zver. Pa sem sam komentirala, da glede tega pa res ima vzgled (seveda sem mislila na njo, čeprav tega nisem rekla) In je še bolj znorela, kk se jz obnašam do nje, ....... In mi je spet zagrozila s socialno in sem ji sam še rekla, da kr naj, jz bom pa naslednjič, ko bo glas povzdignala, poklicala policijo. Sem videla samo še široko odprte oči in usta, jz pa sem pobasala otroka in se zaprla v spalnico in smo tisto noč tud kr tam spali. Po tistem več kot en mesec nisva govorili, niti se pogledali. Jz sem v tem času iskala kako varianto, kam bi lahk šli živet, vendar ni šlo skoz, ker sva kupila avto in kredit za hišo sva imela.

Po tistem so se stvari mal umirile in se ji nismo več pustili tako komandirat, niti se nismo z njo ubadali. Začeli smo žvet precej eden mimo drugega, otroka nista hotela veliko k njima in tudi, ko nisem dobila vrtca za drugega nisem hotela, da bi ga pazla tast in tašča (čeprav je tavečjega pol leta pazil dedi, ker je v penziji, tašča pa dela na 4 ure). Sem nekak kombinirala še dopuste, pa s sabo sem ga peljala v službo (na srečo sem lahko), kar pa nisem uspela nardit v službi, sem nardila zvečer.

No, potem pa sem pred pol leta rodila tretjič in smo bili zmenjeni, da bota ta večja dopoldan v vrtcu, dokler bom v bolnici, popoldan ju bota pa mela dedi in babica, dokler ne pride moj iz službe. Prvi popoldan, ko sem popoldan rodila sta ju ime onadva, drugi dan so prišli vsi na obisk,tretji dan pa je ta srednji zbolel, tako da ni šel v vrtec in tudi k meni ni prišel na obisk in sta ga res imela tast in tašča, ker je mož s tavečjim prišel na obisk. Četrti dan, ko bi mogla it domov so ugotovili, da ima uroinfekt in sma bila tako po tem 14 dni v bolnici. Ampak en peti dan (s tem, da je sam 2 dni bil ta srenji doma cel dan, drugo sta bila pa dopoldan v vrtcu, popoldan ju je pa moj pripeljal na obisk ali so šli v trgovino,...., je bila tašča baje čist živčna in se je zdirala na mojga, ko je neki sam vprašal. Je moj popokal stvari, so se šli spravit, da pridejo k nama na obisk in ko so šli mimo njiju do garaže, je čist znorela in se je začela neki na mojga dret in na koncu sta se drla eden na drugega. Poba sta pa stala čist prestrašena zraven. In baje je tavečji potem rekel, ati prosim gremo, jz ne morem več tega poslušat. In ko so prišli na obisk, je samo sedel na postelji in kr gledal nekam v prazno. IN sem takoj opazila,da je neki narobe. Mmi moj najprej ni hotel povedat, pa ni mogel skrit, ker sta bila oba čist adijo.

TAkrat sem se sam jokala in sam zarad ta tretjega sem se potem nekak spravila k sebi, ker sem vedela, da ne bo koristilo, če bom na koncu zaradi vsega še brez mleka ostala.Amapk bilo je zeloooooooooo dolgih 14 dni.
V tem času zdravljenja so naju prestavili v center za nedonošenčkein je imel vstop samo moj, tudi sina nista smela prit, čeprav smos e pol zmnli, da so prišli in je moj bil s ta tretjim, jz pa sem bila malo s tavečjima fantoma. Pa me enkrat, ko je vedela, da so na obisku klicala in mi govorila, kk me pogreša in da ne zdrži več, da se bo vsedla v avto in se pripeljala, da vidi mene in tamalega,.... In da bi me rada k sebi stisnila, ko ve, kk mi je hudo, pa kk st fanta žalostna in čist zgubljena,,..........user posted image user posted image user posted image KO da se nisem dost sekirala, pa itak je velik ona pripomogla k temu, da sta bila taka. POleg tega pa sem ji dvakrat rekla, da sta glih tuki, da se mal stiskamo, pa da se kasneje slišimo, pa je še kr govorila. Potem pa sem ji kr rekla, no sej bo minilo, se vidimo,al! In sem odložila.

No, zdej me pa hvali in govori, kk sem super mama,kk vse zmorem, otroke, hišo, okrog hiše, kosimo, čistimo, peremo, pečemo, kuhamo,......Da vse skupaj delamo in da me občuduje, pa da kake živce imam, da bi jih ona že vse naklestila,......

No, to je samo nekaj cvetk moje preljube tašče.

Kaj naj rečem, počasi boš dobila trdo kožo, in ti bo manj stvari prišlo do živega, po drugi strani pa ti vseeno priporočam. Vi ste zdej družina, postavi se za sebe oz za vas!!!!!!!!!! Če te moti in sploh, če ti npr ravno zaspi, ji pač povej, da trenutno ne moreš dat, ker ravno spi in da naj se lepo spočije.

Ti pa želim veliko nepozabnih trenutkov, ne pusti si jih pokvarit zaradi takih stvari. Ko pride tako daleč, si misli, da si lahk vesela, da se bolj po redko vidite, ampak če so stvari, prek katerih pa ne moreš, ji pa daj jasno vedet!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Lahk se tud kaj na ZS zmenima, če želiš.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 1:36:21   
Michelle12

IZVIRNO SPOROČILO: saska27


IZVIRNO SPOROČILO: Michelle12

Ne poslušaj teh neumnih kometarjev, kot so, da boš tudi ti enkrat tašča. To sploh nima veze s tem kakšno taščo imaš oz kakšna si ti.
Taki komentarji so popolnoma mimo.

Jaz bom tudi enkrat tašča, mi je jasno, ampak jaz se zavedam, da ima vsak svoje življenje in ne bom pametovala kot dela večina tašč in mam. In bom izkoristla zdaj, da sem čim več s svojimi otroci, da ne bom imela potrebe po drugih.
In ne bom kot dosti mam, ki svoje sinčke zamenja za može. Moža pa odrine od sebe. Imam trenutno doma en tak primer in je noro, ko vidiš kaj ženska dela. HB, da ji nisem jaz snaha.
Tako, da...jaz se ne bojim, da bi bila slaba tašča in da me snaha(če bom imela sina) ali zet, ne bi marali.....ker bom na tem delala. Za odnos sta potrebna dva ali več oseb. Đabe, da se ena stran trudi in druga ruši ali ne naredi nič.....

Torej, taki in podobni komentraji so popolnoma odveč...



Daš roko v ogenj, da boš celo življenje tako popolna in pametna, kot si zdaj? Kot da drugi v mladosti načrtujejo, da bodo na stara leta hudobni in bodo živeli samo še za to, da bodo nagajali snaham in jim kradli otroke. Bi ti napisala, da se malo ohladi, pa bolj hladna žal ne moreš biti.

Odgovor avtorici teme: meni so tvoji občutki poznani, ker sem doživljala enako. Imam zlato taščo, a mi je šla v prvih mesecih po porodu vseeno na živce in sem se je rada izognila, če je bilo mogoče (živimo v sosednjih stanovanjih, pa se kdaj po par dni nisva videli). Želela sem pač svoj mir in uživati v svoji novi družini ... Menim, da so ti občutki popolnoma normalni na začetku, kasneje, ko otrok odkrije, da ga poleg mamice in očka obkrožajo še drugi ljudje, pa menda ne moreš nekomu, ki ga ima neskončno rad in bi zanj naredil vse, reči, da mu otroka ne dovoliš?!

Kot so že nekatere napisale, boš sčasoma drugače gledala na vse skupaj. Zdaj pa bodi bolj odločna! Tašče ne sprašuj, ali bosta otroka dali v sling, ampak ji to odločno povej.

In podpis pod Ankico*.





Ne vem, mogoče nekateri pa to res načrtujejo. Bolj kot berem forume, bolj se čudim kakšen folk živi na tem svetu.
In ja, moja tašča hoče bit glavna. In ker se ji jaz nisem pustila, me je obtoževala, da ji kradem deke in bunde. Mojemu je govorila proti meni, pa sploh ni vedla kdo sem. Tast mi je prepovedal vstop v njihovo stanovanje, enkrat sem spala pri mojemu, je prišel ponoči domov iz nočne, videl čevlje, nas zbudil in rekel, da bo policijo klicala, če ne grem takoj stran. Pa je moj kar lepo delal takrat in je dajal več kot pol plače njim. Tako, da bi lahko imel tudi on kakšno besedo tam, glede na to, da ga niso oni živeli ampak je kar precej prispeval za položnice, hrano, ... in marsikaj kar imajo, je on kupil. Pa nagovarjali so ga naj me pusti, da je še mlad, da je dosti boljših okoli. In jaz budala, sem bila vedno tiho. Ker nisem imela jajc, da kaj povem nazaj. Zdaj mi je pošteno žal. Prvič, ko so imeli za povedat proti meni, sem se mogla zase postavit! Zaradi tega sva šla zelo hitro na svoje..v najem. Pa še takrat so težili. Pa še hujša sem bila, ker sem jim ga odpeljala. Le kako sem si drznila!!
Pa večkrat ga je klicala, da naj pride takoj domov, ker ima visok pritisk zaradi njega, da naj ji pomaga in take..da bo morala v bolnico, ker ji dela probleme (ker je z mano). Je prišel..sedela in gledala TV! O visokem pritisku ni bilo sledi... parkrat ji je verjel, potem ji ni več. Je probala še parkrat, ni palilo in kar na enkrat ni bilo več teh problemov. Pa ni stara, lani jih je 50 dopolnila!
Jaz sem bolj odločna postala, ko sem zanosila. Pa še vedno ne dovolj.
Pa ko sem zanosila, sva jim povedala, ona je takoj začela padat v nezavest..in koliko bo zdaj ona dela imela, komaj je šel od doma, že bo dobila delo in podobne. Okoli je isto govorila.
Sčasoma so se potem sprijaznili oz so videli, da midva narazen ne bova šla in to je dejstvo. Sta morala sprejet.
Ko sem rodila, sem jih imela celo popoldne, njo so si podajali kot žogo..jaz budala, jim pustila. Ko smo domov prišli, so mi viseli vsak dan tu. Jaz bila tiho. V spalnico je hodila za mano in svaka s sabo povlekla, ko sem dojila. Čim je pršel mož zraven, se je pa obračala stran. Hinavka. In nekega dne mi je uletela, pred em je klicala in rekla, da pride. Sem rekla ne. Sem imela obiske in pika. Če rečem ne, je ne. In pride, je zvonila pol ure, trkala, se drla, da naj ji odprem. Nisem. iz principa. Sem klicala mojega, je vse slišal!! In jo je klical, se mu ni hotela javit. In je reku tudi sam, naj ji ne odprem. In takrat ji je tudi povedal svoje. Pa še en tk podoben dogodek je bil in res se od takrat držijo bolj nazaj. Včasih spet začnejo ampak jih takoj ustavim. Na grd način. Pri njih itak ne pali na lep. In stiki so minimalni. Jaz ljudem, ki so meni prepovedali v njihovo stanovanje in tudi vezo z njunim sinom, SVOJEGA otroka ne bom dala. Pa me ne briga kaj si cel svet o tem misli. Prej sem gledala na druge, na vse...samo nase ne. Zdaj..ne več! Pomembna sem samo jaz, moj otrok in moj mož. Drugi, za mene, niso pomembni. Ko sem dobre volje, grem na obisk..itak oni kličejo vsak dan kdaj bomo prišli. In ostanemo malo dlje, da se je nagledajo in to. Ampak, da bi jo pa samo puščala pri njih? Ni šans. Ko bo dovolj stara, da bo razumela kaj to pomeni itd, takrat ja, če bo želela. Če pa ne bo, še boljše.
Moji pa....njih tudi držim na distanci. Z očetom itak nisva v stikih že leta.... z mamo pa. Marsikaj ji zamerim. najbolj pa to, da se ni dovolj zame borila, ko sem jo najbolj potrebovala. In zdej hoče ona nek odnos mama-hči in to...ma to se gradi od začetka, ko otroka rodiš. Ne pa kasneje. Pa nisem njen edini otrok, imam še sestro, ki je še v OŠ. Samo ona je še bolj boga, se ne zna postavit zase...jaz sem se vsaj to naučila..ampak samo pred mamo. Pred drugimi mi je rablo dosti časa, pa še zdaj ne znam bit odločna kot bi lahko bila. Pa ko sem zanosila, sem od mame poslušala, da sem egoistična, ker bo zgubila preživnino zame ( sem ji delala uslugo, da sem pri njej ostala prijavljena čeprav že dolgo nisem več tam živela), pa otroški dodatek. In celo nosečnost me je prepričevala naj splavim...najprej posredno potem že direktno. Ko je bil ta čs mimo, je pa namigovala na posvojitev ali kaj jaz vem kaj. In dobivala je zame ta denar, meni centa ni dala....Pa še vlogo za štipendijo, je dala svoj trr. In jo je ona trošla! Čeprav mene ni blo več tam. In zdaj bi rada ona mojo hčerko? Pa zame ni znala poskrbet...je raje žurala in po kavah hodila. Pa niti za sestro ne zna skrbet. Srbi zanjo pranona. In ji kuha. Nekaj zna mala sama skuhat, pa ne dosti, saj jo nima kdo naučit.

In ja, sem 10000%, da jaz ne bom mladim utrujala. Ker vem kako je meni. In probam ne delat tega kar meni ni všeč. In jaz svoj odnos z možem negujem, ga nisem zanemarila, kot večina žensk, zaradi otrok. In moj mož je moj najboljši prijatelj. In če so problemi, se o njih vedno pomeniva in jih rešiva. In tudi zrihtam se še vedno. Res, da imam še vedno preveč kil od N ampak se potrudim, da se ne vidi lih vsega +. Zase, ker sem potem jaz boljše volje, posledično tudi on. In je name ponosen, na naju. Pa skrbiva za svojega otroka popolnoma sama. Brez pomoči. Enkrat je bila 5 min v varstvu, v avtu je spala, je bila tašča z njo. Midva sva skočila v 20m oddaljen fast food. In tako bo še dolgo, kljub temu, da je na poti nov član :)
Hotela sem povedat, da bom jaz imela svoje življenje, da bom znala uživat z možem, da ne bom potrebovala vnukov in otrok non stop ob sebi, da sem srečna. Govorim o odraslih otrocih. Dala jim bom dihat. Pri naju bodo vedno dobrodošli ampak čas za cartanje bova izkoristila zdaj. Ko je za to tudi čas. Ne pa čez 20 let, ko bo čas, da grejo in zaživijo po svoje.

Bom opisala še en primer. Ampak to je, po moje, bolj skrajnost. Upam vsaj.
Ženska je rodila sina. Moža je takrat začela od sebe odvračat. Že ko je zanosila, ni sploh hotela več sexa. Pa je bilo z N vse ok.
No, moža je odrivala od sebe, ko je dojila, ga ni hotela zraven. Nasploh ga ni več hotela ob sebi. On je na začetku se trudil, ji pomagal, ji stal ob strani..ampak ona ga je vedno bolj odrivala..in po mesecih odrivanja, je začel hodit ven, s prijatelji, pit. Kar je njej ustrezalo. In mož je tudi sina na nek način zasovražil. Ona mu je dala vse. Čez leta si je dobila punco, ful je bila proti...ker ji ga je punca kradla. Ko je bila pri njemu, jima je uletavala v sobo, vedno je imela nekaj za povedat proti njej, vedno je imela nek opravek, ki je bil pomemben lih tisti trenutek, ko je bila punca pri njem. Ko je kočal delat, jo je klical, še preden je domov pršel, ga je na mizi čakalo kosilo. Vsak dan mu je pospravila sobo. Kot se je on slekel, je pustil oblačila po tleh, je ona tekla pobirat in pospravljat. Vse je bil samo on. Mož jo je baje začel varat, jaz ne vem, ona pravi, da ja..ampak ji je vseeno. Pa spodnje perilo mu ona kupuje, oblačila tudi..čerpav je že zdavnaj rekel naj tega ne dela. Ker ima čisto drugi okus. In itak dela, služi, stroške sta plačevala on in mož njen. Ona zadnja leta ne dela, zaradi bolezni. Pa tudi ni stara.
No, ona je začela hodit na neke operacije in to, naj bi bilo boljše, pa baje se je zdaj poslabšalo. V bistvu niti ne vem, ker je niti ne kličem več, ker zna samo obsojat. Za njo itak ni noben več pomeben kot samo njen sin. In s punco sta šla pred par meseci na svoje. Po, ne vem, skoraj 10 letih. In njej gre od takrat na slabše..sploh noče več jest, cele dni je v njegovi sobi, leži in gleda TV. Nič več ne gre ven, ni ji ni več pomembno. Pa se mož trudi okoli nje, ji kuha, vse..pa noče. Vse ostaja. Če pa le kaj poje, je to malo juhe. In sina stalno klicari naj pride, ker ji je slabše, da jo v bolnico pelje. Ko pride pa noče it. In itak nam je vsem jasno, da hoče samo pozornost. Kaj bo zdaj ne vem..baje, da je res že ful slaba. Nekoč smo se ful pogovarjale, sem šla rada h njej..ma od kar sem ji rekla, da pretirava, da je sin dovolj star, da ga pusti, da se zave, da je odrasel, da ima punco,....mi je zamerila, me ne pokliče več.
Pa še govorila mi je, da se odnos z možem ohladi, ko pride otrok, da ni več "druženja" in to kar pač spada v vezo. Objemi, poljubi, pogovori, sprehodi,...in tudi sex. Pa sem rekla, da ko/če pride do tega pri naju, je konec. In takrat se je ful užalila. Pa včasih je še malo hotela pametovat kako kaj delam s hčerko, sem jo ustavila in zgleda ji ni bilo prav. Pa še, hči ful joče, ko smo tam, imajo psa, ki je drugače zelo prijazen in vse..ampak začne lajat in Michelle se tako prestraši in tako joka...ona pa nič. On je del družine, zaradi Michelle ga že ne bo zapirala na balkon. Ok, pa tudi nas ne bo.

Se pa gre o moji noni.... in res, HB, da nimam take tašče!


_____________________________

Michelle,o8.o8.2o11 <3
Aleksander, 2.3.2o13 <3

http://www.mojalbum.com/mateja-1234

(odgovor članu saska27)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 2:19:40   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: Michelle12
Jaz ljudem, ki so meni prepovedali v njihovo stanovanje in tudi vezo z njunim sinom, SVOJEGA otroka ne bom dala.


misliš rečt VAJINEGA, a ne? user posted image

mislim, da edine komentarje ki si jih tle dobila, si jih dobila ker si tako agresivna v pisanju. mogoče še nisi vsega razdelala in si mela težko otroštvo in starši tvojega partnerja (mislim da nisi nikjer rekla moža) so podobno težki, mal si tud jezna.. samo vseeno ni treba da taka jeza veje iz tebe, da se bere skoraj kot trdosrčnost. tvoj stavek: Prej sem gledala na druge, na vse...samo nase ne. Zdaj..ne več!; ni treba vsem dajat in vsem odvzemat - kot ali/ali. hočem rečt, pazi da ne zaideš iz ene skrajnosti v drugo. veliko lahko razbereš iz človekovih dejanj (ne besed) in na podlagi tega se odločiš komu dat svojo pozornost in pomoč in komu ne. kdo jo bo zlorabil in kdo ne. lepo je pomagat drugim in "gledat na druge", samo moraš vedet kdaj in komu, da nisi zlorabljen ali v zgubi. nauči svojo hčerko tega, da bo znala razbrat. ker samo nase mislit pa tud ni dobro - saj veš, lahko se razvije v prevelik ego pa to; zlata sredina je ključ user posted image

< Sporočilo je popravil mateyka -- 14.8.2012 2:24:18 >

(odgovor članu Michelle12)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 8:49:07   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Nila20

Pozdravljene(i),

sem mamica 3.5 mes fantka in sem ugotovila, da imam problem z obnašanjem tašče do njega. Ker živimo cca 120 km od tašče in tašča, ga le-ta vidita na približno vsake 2 tedna. In ko smo pri njih nastane problem - tašča želi imeti tamalega nnstop po rokah in nikakor ga ne želi prepustiti ostalim, kaj šele meni (ker ga itak imam nnstop pri sebi, ko nismo pri njih). Primer: ta vikend ga je imela tašča skoraj celo soboto popldne v naročju in podobno je bilo tudi z nedeljo - včeraj zvečer ga je še ob 10h zvečer, ko bi otrok moral it spat s težo dala iz naročja. Fant to vse mirno prenaša, ker se mu zdi normalno, sama pa vse to sprejemam malce težje, ker mi ni normalno, da ne morem držat lastnega otroka v naročju tudi jaz, pa čeprav ga oni vidijo tako malo.

Tudi moje sprejemanje vsega tega se mi zdi malce skrajno, ampak ne morem si pomagat, da ne postanem nervozna vsakič, ko ga vzame v naročje. Nekaj časa sem še razmišljala, da je razlog za to, da ko smo bili v bolnici (v bolnici sem bila s tamalim 3 tedne, ker je zaradi preeklampsije imel ob rojstvu 1700 gr) ga je že ob prvem obisku vzela v naročje in zbudila, brez da bi karkoli vprašala, čeprav je otrok spal.

Zanima me, če je imela še katera od vas karkoli podobnega in kako je situacijo rešila.


Vidite se vsakih 14 dni....bodi srečna, da imaš taščo in otrok babico, ki ga ima rada, ki je rada z njim.....

Res da je otrok tvoj, vendar stari starši imajo otroke tudi radi in če jim to, da držijo vnuka v naročju naredi veselje, ni nič s tem narobe....in to ne pomeni, da si ti zaradi tega, ker ima tašča otroka na rokah slaba mama ali kaj, ker ne držiš otroka ti.....otrok se pri tašči očitno dobro počuti v naročju in ne vem kje je problem......

Jaz sem komaj čakala, da smo šli za kako popoldne k mojim staršem ali moževim staršem na obisk.....ker mi tisto popoldne ni bilo potrebno držati otroka v naročju (mala je pač imela krče in je bila do 4 meseca non stop na rokah)....in sem jaz lahko z rokami in s sabo počela kar sem želela za nekaj ur....

Izkoristi teh nekaj ur vsakih 14 dni, ko ima babica svojega vnuka v rokah in se sprosti....idi na sprehod z možem, glej televizijio, beri knjigo ali časopis, lakiraj si nohte.....ne pa da se sekiraš zaradi neumnosti.....ker to, da se počutiš ogrožena ob tem, da tašča oz. otrokova babica vsakih 14 dni za nekaj ur vdira v tvoj "prostor", je neumnost....kar tudi sama veš.....sprosti se in uživaj trenutke, ko otroka pestuje nekdo drug, ti pa imaš čas zase.....zaradi tega tvoje materinsko poslanstvo nikakor ni ogroženo.....

(odgovor članu Nila20)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 9:05:58   
Najaa
IZVIRNO SPOROČILO: Nila20

Hvala za odgovore :).

Sem se pri nekaterih prav nasmejala, tako bom spremenila pristop in upala, da se ne zgodi v bodoce se kaj tasnega da bi lahko fasala zivcni zlom :) bomo pa to vidli ze cez 2 tedna, ko pripravljajo mega piknik za tamalega in bo celotna zlahta v vseh strani neba zbrana na kupu.

Da se dodam nekaj - js se s tasno razumem razmeroma dobro, nismo imele nikoli nobenih konfliktov al karkoli podobnega, ampak so pac nekatere stvari, ki me pri njej zmotijo in to je bila ena izmed teh stvari. Ne bom pa sla z glavo skozi zid in delala nekaj, s cimer se partner tudi ne strinja.

Ni pa to vse kar se je zgodilo :) Ce ne drugo vam lahko dodam se nekaj anekdot glede tega, pa me zanima kako bi ve reagirale :) js sm v prvem trenutku ostala zelo slabo, zdej pa ko razmisljam o vsem skupaj se ze pomalo smejem :)

1. sobota - bli na roj dnevu in je imel mali spet krce - ta dan se pred normalno uro. In ga je imela tasca v narocju. In pridem do nje in jo vprasam, ce bi ga dali v sling, da je nebi roke bolele, ker ga je imela res dosti casa v narocju. nic nisem imela v mislih slabonamernega in sem si nastimala ta slinlg nase in ji pokazala kako zadeva deluje. in me je gladko ignorirala in na koncu rekla "se ga bojim premaknit, ki zdej mu je tako lepo toplo" (al se ga boji zbudit) - no neki takega. V glavnem ostala sem tam na sredi s slingom, ko en kup nesrece.

2. sobota, malo kasneje - koncno mi uspe dobit malega k sebi, da ga previjem in nafutram in pomirim od krcev in mi mali zaspi v narocju. so far so good :D in to traja ene (od uka) 15-20 min. Pa pride tasca mimo in rece "ma dej mi ga k meni, ki tebe ze 100% bolijo roke". Pravo sem pogledala malo debelo, ma sem ji ga na koncu dala, da nebi izpadla super gnila mama, ki nece vnuka dat noni.

3. nedelja, pri prababici: pridemo k fantovi noni in se primem, da bi vzela malega iz lupinice. Odvezem z malega vse varnostne pasove in njegova prababica uleti in mi ga, ko sem se pripravljala, da ga primem vzame ona sama vn iz lupinice. prvih par minut malemu ni blo cisto jasno kaj se dogaja, pol se je pa zacel dret. ker pa ji ga pol ni uspelo umirit, mi ga je dala meni, da sem ga umirla, pol pa ga je spet ona vzela.

tle se pac ne gre za to, da bi me samo to jezilo, so pac se druge stvari tipa - kaj je boljse "duda ali prst" - meni so mi v porodnosnici vse sestre rekle, da naj otrok raje cuza dudo kot pa prst, pol pa mi tast govori, da je to eno in isto, al pa mogoce celo da je prst boljse...

in upam da razumete, ampak pocasi se stvari nabirajo...mojo mamo ce mi kej tasnega rece jo dosti lazje posljem nekam, kot pa tasco/tasta.




Po tem prebranem se moram strinjat z Ankico. Bodi bolj močna, povej kaj hočeš oz. če si se namenila otroka dat v sling, potem tako tudi bo. Nič cincat, enostavno vzemi ji otroka in naredi kar si misla. Moraš pokazat, da si ti starš tega otroka. In tiste cigulemigule o tem, kako so oni vzgojili 3,4,5... otrok naj ti grejo skozi eno uho noter in skozi drugo ven...
Vsekakor pa izkoristi malo ta čas, ko ga ima ona. Pejdi s tvojim ven na pijačo, naredi kaj za sebe. Boš vidla, da se boš dobro počutila.

(odgovor članu Nila20)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 9:22:51   
pridna_janja
zame ni nič hudega bi saj jaz imela čas pospravit,ali bi šla na kak sprehod ali pa počivat.

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

(odgovor članu *miska.mcc*)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   [Brisano sporočilo]
14.8.2012 9:43:34   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Michelle12)
  Neposredna povezava do sporočila: 42
   [Brisano sporočilo]
14.8.2012 10:48:49   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 12:19:26   
Michelle12
No, ja najinega. Ampak je najin, ne naš. Še manj pa njihov. Ne prensem, ko reče moja, moja miška. Ker imena ne zna povedat. Niti napisat ga ne znajo, po enem letu!!!, čeprav je njeno ime povsod napisano. So mogli it na FB pogledat, že če znajo stalno špijat, kako se napiše!

Mislim, da sem cel čas pisala mož. In je mož, ja. Poročila sva se, ko je Michelle imela 3 mesece in pol. Una dva sta bila kot, da sta na pogrebu.

Glede prijateljev in pametovanja...uf, koliko je pametovanja. Po enem letu se ne sme več dojit, otrok do enega leta pod nobenim pogojem ne sme okusit soljene/sladke hrane,...otroka lahko zanimajo samo igrače, tehnologija pod nobenim pogojem, otrok mora imet trde in ortopedsle čevlje, otroka mora ne vem kaj vse. Jaz se z vsem tem ne strinjam. Ko pride do teh debat, če ni strinjanja, se o tem ne pogovarjamo več. Če bo pa kdaj kakšna, ki se ne bo znala ustavit, bo pa mož imel hčerko, ko bo ta prijatelj/ica na obsiku/na igrišču/na sprehodu,...sej ne rabim bit vedno jaz.

Pa tudi iz ene skrajnosti v drug nisem šla. No, mogoče je malo čudno napisano. Prijateljem še vedno pomagam. Čeprav lih zadnje dni opažam, da sem za eno dobra samo kadar jo kakšen zapusti...jaz, ko jo kličem je vedno zaposlena. Traaja že nekaj časa, samo moram bit 50x razoarana, da zaštekam in prekinem...
S obojimi starši pa kar imamo minimalne stike. In me ne briga, če oni trpijo. Jaz sem tudi. Zdaj pa naj oni, jaz se imam lepo s svojo družinico.
In ne, nočem bit jaz glavna in imet vse pod nadzorom. Z možem sva na istem glede tega. Se pogovarjava in skupaj odločava. Včasih popustim jaz, včasih on.

In nisem toliko zagrenjena in jezna kot zgleda. Ja, ko pomislim na vse kar so naredili, sem jezna ja. Ma drugače o njih ne razmišljam. Trenutno je pa tema o tem ..



_____________________________

Michelle,o8.o8.2o11 <3
Aleksander, 2.3.2o13 <3

http://www.mojalbum.com/mateja-1234

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   [Brisano sporočilo]
14.8.2012 12:31:07   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Michelle12)
  Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 14:03:52   
Pilar
Avtorici posta: Jaz te popolnoma razumem, kaj želiš napisati in vem kako ti je.Mislim, da imamo vsi na začetku več ali manj podobne težave. Mene ta vsiljivost in vse kar sodi zraven, močno moti. Moja otroka sta že malo večja in še danes, ko je tašča z njima- rajši vidim, da me ni zraven, da ne poslušam, kaj jima govori, niti, da ne vidim, kako se obnaša. Res pa je, da danes rečem, če me kaj zmoti, včasi nisem. Skušam vzeti v zakup, da nismo vsi super, ampak zase sem prepričana, da nisem tako vsiljiva. Napišem ti samo to še, da res bo sčasoma lažje.

Michelle12: vse kar si napisala - strinjam se tudi s tabo. Verjamem, da si preživela slabe stvari in upam, da bo nekoč vse lažje. Želim ti to. Pa srečno.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 16:10:36   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Pilar

Avtorici posta: Jaz te popolnoma razumem, kaj želiš napisati in vem kako ti je.Mislim, da imamo vsi na začetku več ali manj podobne težave. Mene ta vsiljivost in vse kar sodi zraven, močno moti. Moja otroka sta že malo večja in še danes, ko je tašča z njima- rajši vidim, da me ni zraven, da ne poslušam, kaj jima govori, niti, da ne vidim, kako se obnaša. Res pa je, da danes rečem, če me kaj zmoti, včasi nisem. Skušam vzeti v zakup, da nismo vsi super, ampak zase sem prepričana, da nisem tako vsiljiva. Napišem ti samo to še, da res bo sčasoma lažje.

Michelle12: vse kar si napisala - strinjam se tudi s tabo. Verjamem, da si preživela slabe stvari in upam, da bo nekoč vse lažje. Želim ti to. Pa srečno.


To pa ni res.....jaz jih nisem imela.....sem bila vsa srečna, če sta se mama ali tašča ukvarjali z otrokom....jaz sem šla še celo tako daleč, da ko mi je tašča spucala pol oken v hiše, da sem vprašala zakaj pa še druge polovice niuser posted image .....če ima pač človek voljo da pomaga, zakaj pa mu ne bi tega dopustila.....?

Isto je z vnuki...zakaj pa jih babice v naši bližini ne bi smele pestovati......in se po svoje ukvarjati z njimi.....a vam pa ni bilo lepo pri babicah, ko ste bili otroci.....ker je bilo nekoliko drugače kot pri mami....bolj sproščeno, bolj na ijzi, bolj cartasto, vse so ti porinile v ri.t.....?

(odgovor članu Pilar)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 16:12:59   
Nila20
Lepo videt, da nisem zmešana, ampak da je to nekako "normalna" reakcija vezana na novo vlogo :)

Ker sem novinka me zanima se nekaj - a vas zlahta vprasa ce lahko otroka vzame v narocje al karkoli ali ga samo vzamejo in to je to? Namrec js sm naucena, da ce otrok spi se ga pusti spat in pac pocakas da se ga dvigne, ko se zbudi. Imela sem ze primer, da so otroka vzeli v narocje brez vprasat in ko je spal in so ga potem tudi zbudili, ker so ga nujno mogli pogledat kako zgleda buden :)

Vpr nr 2 - kako ste sprejele to, da je vasa mama ali tasca vzela otroka in ga dala v roke svoji sosedi, ki ji vi ne poznate oz. jo poznate same na videz. Ste sploh imele taksno situacijo al sem samo js v tem? Meni se je namrec prav to zgodilo in so si ga sosede tamalega pol malo podajale po narocju in ga obcudovale.
















































































































































































< Sporočilo je popravil Nila20 -- 14.8.2012 16:14:29 >

(odgovor članu Pilar)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 16:18:16   
Nila20

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Pilar

Avtorici posta: Jaz te popolnoma razumem, kaj želiš napisati in vem kako ti je.Mislim, da imamo vsi na začetku več ali manj podobne težave. Mene ta vsiljivost in vse kar sodi zraven, močno moti. Moja otroka sta že malo večja in še danes, ko je tašča z njima- rajši vidim, da me ni zraven, da ne poslušam, kaj jima govori, niti, da ne vidim, kako se obnaša. Res pa je, da danes rečem, če me kaj zmoti, včasi nisem. Skušam vzeti v zakup, da nismo vsi super, ampak zase sem prepričana, da nisem tako vsiljiva. Napišem ti samo to še, da res bo sčasoma lažje.

Michelle12: vse kar si napisala - strinjam se tudi s tabo. Verjamem, da si preživela slabe stvari in upam, da bo nekoč vse lažje. Želim ti to. Pa srečno.


To pa ni res.....jaz jih nisem imela.....sem bila vsa srečna, če sta se mama ali tašča ukvarjali z otrokom....jaz sem šla še celo tako daleč, da ko mi je tašča spucala pol oken v hiše, da sem vprašala zakaj pa še druge polovice niuser posted image .....če ima pač človek voljo da pomaga, zakaj pa mu ne bi tega dopustila.....?

Isto je z vnuki...zakaj pa jih babice v naši bližini ne bi smele pestovati......in se po svoje ukvarjati z njimi.....a vam pa ni bilo lepo pri babicah, ko ste bili otroci.....ker je bilo nekoliko drugače kot pri mami....bolj sproščeno, bolj na ijzi, bolj cartasto, vse so ti porinile v ri.t.....?


:D srecna ti da si taksna. jaz npr ne maram da mi kdorkoli zlaga stvari, pospravlja pa tudi ne. Npr ko sem bila v porodnisnici so mi tasca, fantov brat in njegov punca pospravljali stvari. Seveda so stvari pospravili cisto po drugem sistemu kot jaz in ko sem prisla iz porodnisnice sem se pomoje kaksen teden ali dva lovila, da sem dala vse na mestu tako, kot sem bila js navajena.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Problemček z obnašanjem tašče
14.8.2012 16:43:33   
Ursi2
Živjo,Nila20

Tudi jaz nisem takšna, da bi mi bilo všeč, da bi kdo namesto mene pospravljal, čistil, pral, ....
Samo pri prvem sinu, ko sem rodila in sem prišla domov je imela takrat tašča ravno kolektivnega in je hotela ona kuhat za vse. Pa sem rekla ok, ker sem vedela, da bi ji veliko pomenilo. Pa je skuhala golaž in polento in sem jedla sam polento pa je vztrajala, naj še golaž, da ga morem poskusit,.... In sem ga, pa je bil kr precej pikanten in je malega šravfalo. Seveda se je tašča še kak mesec sekirala, da se je potem tako jokal.IN od takrat gremo kdaj k njima na kosilo, npr. nedeljo, RD,....drgač pa ne. Tudo kosim večinoma jz okrog hiše, otroci mi pa pomahajo. Še ko sem ila noseča, pri vseh treh sem jz večinoma kosila.Obrezovanje žive meje, rože okrog hiše in na hiši,... To je najina skrb in ker moj veliko dela, je to moje delo, ki ga tudi opravim skupaj z otroci.
Se mi je že tašča ponudla, da bi mi ona likala al pa da bi skupaj prale, pa raje to počnem sama in mi ni potem potrbno poslušat, kk je boga, ker more prat in likat.

Kar se tiče tvojih vprašanj.

NR.1: Nekak imam srečo, da ga pustijo odrasli pri miru. Tu so večji problem otroci (nečaki, sosedovi)ker pridejo in ga pobožajo, preden uspem rrečt, da naj počakajo, da se zbudi.
Je pa res, da ga jz zaradi miru, da se bolje naspi, dajem spat v posteljo v njegovo sobo tudi čez dan, razen če spi v v ozičku in tja ne hodijo.

NR2: Nimam sicer takih problemov, da bi jih tašče, babice,... dajale v roke **** osebam ampak res je pa tudi, da mene ne moti, če pride kdo in me vpraša oz velikokrat tud sama rečem, da ga lahk vzamejo oz vprašam, če bi želeli ga mal pocrtlat. Vem, da so veseli, pa tudi všeč mi je, da se otrok navadi različnih ljudi. Tudi ne kompliciram, če me nelaki prosijo, če ga lahk mal pocrtlajo (ta mlajši je zdej star 6 mesecev). Ga zelo radi in so veseli, moja mala žaba je pa tudi čist zadovoljna in se jim smeji. Seveda sem jz zraven (ker gre za otroke star od 4-8 let). Tudi moja dva ta večja (4 leta in 2 leti) ga zelo rada pocrtlata in ni panike.
Tudi ko sem hodla po njiju v vrtec, so takoj prileteli vsi otroci ven in so malega božali, katera je tudi prosila, če ga lahk pocrtla, še vzgojiteljice so me kdaj vprašale, če ga lahk pocrtlajo.
Mene pač ne moti, me ni pri taprvem in me ne sedaj.

Smo se pa ravno včeraj s svakinjo pogovarjale, kaka razlika je. Da ona je bila pri ta prvem čist živčna, če ga je kdo sam pogledal, če je pa že blizu stopil ali ga na roke vzel se je pa kr tresla. No, pri ta treetjem pa splohj ni bilo panike več in e zdej prav sama sebi smeji, s kakimi stvarmi se je ubadala.
Ampak so stvari, pri katerih pa pomoje vseeno moreš postavit meje. Recimo če spi, naj ga pusti pri miru. Dovolj odrasla je, da to lahk zastopi.

Drgač pa, uživaj trenutke ne pusti se takim stvarim, da ti pokvarijo dan ali še kaj več!!!!!!!

(odgovor članu Nila20)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?