Sanja111
|
Lepo pozdravljene, mamice. Tale tema je sicer že precej stara, se mi pa zdi, da jo še marsikdo prebira in se mi je zdelo, da bi znala morda moja izkušnja komu pomagati. Jaz imam namreč zelo zdravo ješčega otroka, ki z veseljem pri osmih mesecih zmaže velik krožnik testenin z zelenjavo in tuno ;). Obožuje vso hrano, nisem še naletela na nič, kar ne bi jedel, edino adaptirano mleko, ki je umetna zadevica, mu ne diši preveč, a tudi to z obilo dobre volje cele družine poje.
Torej, najina pot je bila takšna: Dojila sva se polno do petega meseca, že pri 2,5 mesecih pa sem ga naučila, da je spil po žlički malo vode ali čaja, tako da je bila žlica zanj nekaj čisto naravnega, ko sva štartala z gosto hrano. Pri petih mesecih sva štartala z gosto hrano in sem se dva tedna natančo držala vseh priporočil o uvajanju goste hrane in bila s tem blazno obremenjena, otrok ni hotel nič jesti. Po dveh tednih pa sem vse skupaj nekam poslala. Začela sem kuhati tako, da mu je bilo okusno, vse zdravo, vse bio, ampak na način, da je bilo okusno. Lepo popražila čebulico na malo oljčka, bogatega z omega 3 maščobami, gor dala zelenjavo, kasneje meso, kasneje po potorebi tudi minimalno solila in je vse zmazal. Vso hrano zanj sem vedno pripravljala doma, fruteka še poskusil ni. Sadne kaše delam z bio kašami za dojenčke brez dodatkov, vedno s svežim sadjem. Do 8 meseca sva lepo nadomestila vse obroke, se nehala dojit, flaške nikoli ni imel, tako da je od osmega meseca naprej poznal zgolj gosto hrano in žlico in nisva imela nikoli težav s tem, da ne bi česa jedel. Jeva vedno ob istih urah, tako, da ima otrok ritem in ve, da lahko takrat pričakuje hrano. Vedno je vmes tri ure med obroki. Ponoči spi 11 ur v kosu, od kar tako ravnava. Od sedmega meseca pije iz kozarčka.
In kar je najpomembneje. Hranjenje je pri nas vesel družinski obred. Vedno je zraven, ko jemo in mi smo zraven, ko on je. Najprej dam njemu kosilo, vedno ima tudi on v rokah žlico in se poskuša sam nahraniti, nato pa mu dam vedno malo poskusiti tudi to, kar jemo mi. In kako z veseljem je! Mislim, da je ravno s tem, ker sem mu vedno dala malo poskusiti našo hrano, dobil blazno veselje do hrane, pa tudi zato, ker je videl, kako veselo je pri teh obrokih in kako lahko tudi poje malo kruha kot ostali okrog njega. Pa malo okusnega pečenega krompirčka v pečici z rožmarinom, pa malo slastne orade, ipd. Vsekakor podpiram vse smernice in stroko, dejstvo pa je, da so 30 let nazaj otroci lepo jedli gluten že po 6 mesecu, potem je to stroka strašansko prepovedala, zdaj pa se je spet vrnila na stare tire. In zdaj je to spet ok, vmes pa se ni smelo nobene babice poslušat. Zdi se, da je dandanes dojenček pravi bolnik, na psihološki vidik hranjenja pa se čisto pozablja. Hranjenje je nekaj lepega, nekaj okusnega, je nasmeh na ustih vse družine, ne pa spasiran korenček s krompirejem brez kakršnih koli dodatkov, brez kakršnega koli okusa. In če otrok ne je z veseljem nekaj, kar naj bi bilo za tisto starost edino sprejemljivo (po smernicah, ki se ves čas spreminjajo), in če je mama vsa prestrašena za vsako žlico, ki mu jo da v usta, verjamem, da naredimo s tem nepopravljivo škodo. Če greva z možem v pekarno po kakšen priboljšek (krof, piroško, ipd.), kar je poseben praznik, ker sicer jeva zelo zdravo, sedemo na kakšno klopco in se skupaj z 8-mesečnikom veselimo sladkanja. Poskusiti mu damo malo, toliko, da vidi, kako je hrana lahko tudi nadvse slastna in je tako srečen, kot še nikoli. In kljub temu nimamo nikoli problemov, da ne bi pojedel kaš, ki pri nas nikoli ne vsebujejo dodanih sladkorjev, zgolj sadje. Ne obremenjujem se s tem, kaj je v tistem koščku krofa, ob teh posebnih priložnostih. V tistem koščku krofa je skrito veselo družinsko druženje z obilo smeha in mlackanja. Je skrit vesel otrok, ki ima zdrav odnos do hrane. Naučil se je ločiti, da je eno zdrav obred, drugo praznični priboljšek, družabno veselje na klopci.
Naš otrok pri osmih mesecih je vso sadje, vso zelenjavo (vse sveže in s tržnice ali domače), meso, ribe, kruh, ipd, njemu prilagojeno seveda (torej praktično nič začinjeno in ne preveč mastno), in je najbolj zdrav in razvit otrok, kar ga je pediatrinja kdaj videla (vsaj tako je rekla :)Sledim pa stroki, ki trenutno ne priporoča kravjega mleka do enega leta. Se mi zdi nadvse smiselno priporočilo. Če pa kakšen otrok pri devetih mesecih še vedno je samo jabolka, kot sem prebrala, da piše ena mamica na drugem forumu, ker mu druga ne upa dat poskusit, ker jo je stroka tako prestrašila z alergijami, glutenom, kot mene na začetku, pa ni čudno, da ima otrok vsega poln kufer in noče jesti ne takrat ne kasneje.. Tudi jaz jih ne bi. In če se po praktično vsakem obroku pri letu in pol še doji, tudi ni čudno, da mu ni do hrane. Vso to strašenje mam s sestavinami je šlo predaleč! Otrok naj je zdravo, uravnoteženo, okusno in pa predvsem v veselem vzdušju.
Vsem mamicam želim vso srečo in obilo krasnih, ješčih trenutkov z malčki.
|
Natisni
in kaj (če sploh kaj) vaši neješčneži radi papajo? jaz imam že vsega vrh glave, cel dan gruntam kaj naj ji dam, da bo rada pojedla, na koncu pa spet pristanemo na kakšni zmiksani zelenjavi, ki jo pomoje je že iz navade...se mi zdi že neumno ne vem kaj kuhat, da da potem samo 3x v usta 
ne morem rečt, da česa res ne mara (mogoče jogurt), ampak na žalost tudi ne morem rečt, da ima kaj rada. pa še to, kolikokrat na dan naj bi jedla pri 15 mesecih?
really not nice, res. 
