mishk
|
ronja "Naredita si življenje lepo, zapolni ga s tem, da se imate fajn skup," (bemtis ne znam citirat).. tole je pri nama skoraj neizvedljivo.. kot sem ze napisala, mejbi imam prevelika pricakovanja, samo jaz ga vidim kot enega individualista (sem mu ze parkrat v jezi rekla, ce ima druzino zaradi statusa v druzbi)... on pride domov, tamalima bucibuci, se butne pred com in zdi tam (mal po netu, mal igrce), zvecer pred tv.. ok, zdej ko gradimo je dosti na hisi....ampak moti me, da nikjer ni zelje, da bi bila malo skupaj (z njegove strani)...
ponavadi jst sforsiram kaksen sprehod.. gremo malo ven, pridemo nazaj za 1/2 h in on je druzenje z druzino zakljucil (kaj bi se rada, sej smo sli na sprehod, zdej pa rabim cajt zase).. ma a res.. vsaj jst nimam otrok zato, da jih poslem na dvorisce, kjer vem, da jih bodo prevzeli stari starsi in se mirno vsedem pred com ali tv.. pa nism taka, da bi otroke priklepala nase, jim ne omejujem stikov s sorodniki, samo ne zdi se mi pa prav, da se tistih par uric, ki jih imamo po vrtcu in sluzbi, prezivijo ne-z-mano kar dan na dan...
probam bit motivator druzine, poleg tega da skrbim da gospodinjstvo laufa, se max ukvarjam z otroci, vse zivo pocnemo (kaksno idejo poberem tudi s tvojega bloga), otrokom zelim vcepiti idejo: life is good!, ustvarjamo, kuhamo, pecemo, kolesarimo, rolamo, gremo na igrisce, zmeri tuhtam, kaj bomo poceli za vikend, kam bi sli...ampak, nekje pa tudi mene zmanjka.. oziroma kje sem v tej zgodbi jaz, ko nisem zena, mama, delavka, gospodinja...
torej, redkokdaj kam gremo sami, vedno moramo met se koga sabo - ali sorodnike ali prijatelje.. njemu je fajn, on ima svoje debate, zenske se ukvarjamo z otroci.. to me jezi... a smo lahko kdaj druzina - mi skupaj, a znamo kaj skupi pocet? ne, ne znamo bit, ker njemu se ne da.. ce se npr spravim pect piskote, se mu ne bo zdelo fajn, da bi prisel zraven in nam pomagal, je ves srecen, da ima mir, ko mi ze prevec nagajata (vemo otroci imajo omejeno pozornost na eno stvar), moram prav znoret, ce jih lahko vsaj malo zamoti (in neha igrce igrat), ker res ne morm nic narest in bom pet piskotov pekla dva dni...
sej gremo marsikam, samo skoraj nikoli sami.. no, da potem ne nadaljujem zgodbe, kje sva potem midva... da bi midva kam sla sama.. mah kje, kaj pa bi pocela, ja sva sla v gledalisce za 1,5 h in takoj domov pred tv.... vcasih dava starejso "na pocitnice za cez noc k starim starsem", ker so prepricani, da bova imela malo casa zase in se zacne idelaen vecer: starejse ni, mala spi, on pred com, jst pa pred tv ali knjigo (ce pa pride k meni v dnevno, mi pa vzame daljinca in si nastima kaksen vojni film, k se men res ne gleda)... joj, kolk to boli.. ce recem, dejva se kej pogovarjat, mi odgovori, ja kr povej? hm ja itak.. monolog je zakon... sem mu kupila druzabno igro, da bi se zamotila na kaksen tak vecer, jo je vrgel v kot, niti ne pogleda... manjka blizina, intima,... kot ti pravis ronja - pogresanje drug drugega.. no jst njega pogresam, on mene ne.. tud zdaj ko je kriza s casom zaradi hise.. ko se po cele dneve ne vidiva oz samo na zivjo zivjo, zvecer ne cuti potrebe, da bi bil z mano.. pride, gre pod tus in pred tv.. jst ga cakam, postimam vse, da bova mela vsaj pol urce preden zaspiva, da bi se malo stisnila.. ni volje... pa sej nekaj casa se lahko prepicujes, ja je utrujen, rabi mir, .. ampak, jst tud nimam neomejenih zalog energije zase, za otroke, za zakon, za vse, tud jst se enkrat iztrosim.. in se ohladim, ne silim vec, in potem pride obdobje, ko spiva jaz v spalnici in on v dnevni sobi.. tud to boli...prevec zahtevna?? kadar sem to mu razlagala, sem vedno dobila samo to, da nikol nism z nicimer zadovoljna in da mi itak nic ne pomeni (ce npr nisem zadovoljna, da gre z nami na sprehod za 1/2 h in je potem frej druzinskih obveznosti)..
ah,..no kot vidite, imam spet manjso krizico..
pridna_janja: mislim, da me ni prevaral.. kar pa se tice tega, da mora doma dobit, pa mu ne bodo neumnosti po glavi hodile, mi je malo mim razmisljanje (ceprav sem imela pred leti isto idejo)...ce si prebrala, kar sem do zdaj napisala, pri nama je problem, da njemu ni, veckrat jst ostanem na suhem, prav tako ne spadam v kategorijo zensk, ki se ulezejo na hrbet in si med sestavljanjem nakupovalnega seznama zelijo, da bo cimprej mimo... se pa ne strinjam, da bi mogle zenske ne vem kaj kr naprej izumljat.. to bi moralo biti vzajemno, enkrat se enemu vec lusta pa malo potegne naprej, drugic je kontra...ne more bit za vse samo zenska (kot sem napisala, tud mene kdaj zmanjka, pa ce bo zarad tega sel drugam, namesto, da bi mi stopil nasproti, naj gre kar danes, samo pove naj mi..)
katjuska986: ma sem kr znorela, samo tistega pri nama ni:"In če me ima rad bi v vezi s tem kaj naredil".. pac on zagovarja, naj pogledam druga njegova dejanja in naj se ne obesam samo na to, ker kao ni bilo nic .. vem, da se nanj lahko zanesem, ce se bo zgodila kaj res hudega, takrat vedno vse spusti iz rok in je ob meni in marsikaj mi postima, npr gre avto registrirat, gume zamenjat., skuha kosilo za vikend.. samo meni manjkajo tiste majhne vsakodnevne pozornosti, ki polepsajo zivljenje.. prevec zahtevna ane?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
- tejaD, ne počutimo se vse ženske tako (verjamem, da precej, vendar vseeno optimistično mislim, da večina pa ne) - to je precej odvisno od osebe. Ne rečem: sem bila že bolj seksi, pa staram se, pa otroci se ponoči zbujajo, itd... ampak se pa niti pod razno ne počutim nezanimivo - ne njemu, ne drugim - saj naveszadnje nam ni treba doma čepet - greš ven, če že hočeš poglede izzivat, oblečeš krajše krilo in to je to;) - zadeva hitro rešena;). Ne, resno: ni treba, da se tako počutiš, samo zato, ker si na porodniški.) 
. In pri njem je res pomagalo to, da sva se pogovarjala, ker on nje ni razumel, ona pa njega ne - ker nisem bila vpletena, sem mu lahko prevedla, kaj je ona mislila z nečim, njemu nedoumljivim in mu povedala, kako naj ji razloži svojo plat, da bo šlo sporočilo naprej in ne bo izgubljeno v prevodu... 
Ampak meni ni do tega, da bi imel moj stike z bivšimi tudi kot samo prijateljice ne. No če smo lahko vsi skupaj bi še šlo - čeprav bivša je le bivša. Ampak ok, če gremo vsi skupaj na kavo potem ok. Da bi pa takole sam.. pa če bi izvedela pa kakorkoli bi že do tega prišla, ne bi tako blago odreagirala kot si ti Mishk.. 
doma pa ne bo šel nikamor (hecam se)
