 |
RE: a je katera, ki svojega otroka pred šolo ...
25.5.2012 8:58:04
|
|
|
|
uškinamama
|
Nisem hodila v vrtec. Se vam zdim nesocializirana  .
Moj Ušek (na željo metulj 33) je hodil le leto pred šolo. Učiteljice so ga zelo pohvalile, no zdaj ga ne več toliko ker je prevzel obnašanje sošolcev (bivših vrtičkarjev) .
Plusi, ker je bil doma:
- nič antibjotikov do petega leta, ob vstopu v malo šolo je več zboleval ampak tudi hitreje okreval (lažje pozdraviš smrkav nos petletniku kot enajstmesečiku) .
- razvil je en poseben čut do narave, živali, soljudi - vzgajal se je v real lifu in ne v umetni tvorbi (vrtčevski skupini).
-Nabral si je kar nekaj lušnih življenskih izkušenj, učil se je v "živo" (Spomnim se mamice, ki se hvalila, da njena že zna ringaraja in kužek pazi, pa je naš zapel Hej brigade in V dolini tihi , ker je bilo ravno okoli 29.11 in so ga nonoti odpeljali na neko postkomunistično zabavo. Pa teh primerov je ogromno, če želiš ti lahko podrobno opišem .
- užival otroštvo na polno, brez obveznosti, brez stresa, brez jutranjega vstajanja - se mu vidi , da je en tak sproščen, vesel otrok
- prišparali smo kup denarja (spadali smo v 80% ekonomske cene vrtca) , ta denar ima zdaj v štunfu 
- nekako dobro se zaveda življenja okoli sebe ( kdaj se sadi krompir, kdaj lahko pričakuje češnje na drevesu, kako muca skoti mladiče, kaj se naredi , če je noni slabo, kdaj se pelje avto vulkanizerju za menjavo letno- zimski gum, kaj se dogaja, če kdo na vasi umre...
- tisto kar je bil bolan je vedno okreval na dolgo , z super oskrbo
- ni želel v vrtec, ko pa je pri petih vstopil "v malo šolo" za štiri ure, si je takoj prvi dan izboril 6 urno varstvo. Se je prav videlo , da je zrel in pripravljen za nove podvige. (Recimo trije ali štirje sošolci so v prvem razredu jokali nekje do novega leta -pa so vsi trije bili "stari vrtčevski mački" )
Minusi - do vstopa v šolo sem imela pomisleke, da ne bo dosegal vrstnikov (v pisanju, grafomotoriki) . Zdaj , ko smo proti koncu šolskega leta pa vidim, da smo ravnali prav. Nekatere je dosegel , nekatere presegel...tako, da ni nič zamudil, ker ni znal pri treh pisati in risati ampak le užival to (pre) kratko obdobje otroštva.
Je pa to moja ocena , verjamem, da so tako vrtičevski kot tisti, ki so se pazili doma super otroci. Da najdemo izjeme pri enih kot pri drugih.
_____________________________
Najina Uš : staršem prijazen otrok.
|
|
|
|
Natisni
No, imam pa vsaj izgovor, zakaj sem tako čudna in nesocializirana.
Ok, sama nisem merilo (pa res nisem imela nobenih težav v šoli (niti jih drugi niso imeli z mano)), sem pa o teh razlikah vprašala mojo sorodnico, učiteljico razrednega pouka (od čisto prve uvedbe devetletke naprej učiteljice v pri triadi, sicer pa ima samo še malo do penzije - torej z veliko kilometrine). In, začuda ima ona precej drugačno mnenje od teh zgoraj. Po njenih dolgoletnih izkušnjah je veliiika večina otrok, ki niso bili v vrtcu, v šoli veliko bolj mirnih, bolje sodelujejo, več stvari jih zanima, bolj resno jemljejo šolo, skratka z njimi je veliko lažje in lepše delati. Res je marsikateri v začetku bolj zadržan, kakšen se tudi ne zna postavit zase, ampak ta manjko hitro nadoknadijo. Sicer imam sama podobne izkušnje, ampak takrat, pred stotimi leti
je bilo v vrctu malo manj kot polovica vseh sošolcev (pač podeželje) in vsi največji razgrajači so bili bivši vrtičkarji. 
