curly
|
IZVIRNO SPOROČILO: oreh Jaz sem bila pa tako ponosna nase prejšnji mesec, sem si tako lepo poštimala v glavi, zakaj se splača živet, ne samo čakat na +... zdej k sem pa na bolniški in polna upanja zaradi operacije, pa se mi misli samo okoli tega vrtijo, da ta mesec ma da zanosim. pač cel dan mam čas o tem razmišljat, če sem pa pri moči le tv gledat, brati in ležati. no, ja mal jamranja ne škodi, sem prebrala danes eno motivacijsko knjigo in upam, da se jutri zbudim v bolj čustveno miren dan in z večjo mero potrpljenja! pač nisem narejena za to, da bi vse 4 od sebe držala, ker se mi pol hitr na psihi pozna. Oreh, I feel ya! Meni je bilo isto. Tudi jaz sem si na začetku leta rekla, zdaj pa dosti! Polno je stvari, ki jih še nisem poiskusila, faks morem še dokončat, ker sem ga zaradi delanja na dala na stranski tir -> ko zdaj pomislim na to me kar zmrazi, mislim, HALO!? kako neodgovorna pa sem, če imam faks za naredit pa mi gredo druge stvari po glavi... Ampak ni tako enostavno, želja je bila prevelika in preveč je vplivala na celoten potek zadnjih SKORAJ dveh let!? No, končno sem začela malo bolj živet, hodila sem malo v hribe, šla sva v toplice za par dni, šla sva smučat, na road trip pa še kam... No, to je super uspevalo, nakar izvem, da me čaka IUI, kar takoj! ŠOK! Veselje in skrbi... Kaj pa zdaj? Zdaj pa imava možnost - juhuhu ... in potem, kaj pa če ne bo uspelo? Bom zmogla prenest ta neuspeh? Rezultat: slabo spim, berem RR in samo se matretiram, če bo ali ne bo in kakšne imava možnosti pa kaj bi še lahko naredila... Cilj: en velik OFF! Upam, da mi rata - da ko pride dan inseminacije, bom rekla, kar bo pač bo! Držim pesti, da se pri tebi vse porihta, kot je treba in da tudi tebi uspe še enkrat izklopit tole, ker pri meni je bilo počutje neprimerljivo! Lep dan vam želim, punce, se tipkamo!
|