ursonok
|
No, jaz sem po zajtrku mrknila za eno uro. Zdaj sem pa z bazena in se počutim . Tako da bomo še malo oddelali, preden mladič pride iz vrtca. Hov hov, valda se tudi jaz zavedam, da ima vsako (moje) dejanje posledice ... ampak gre za to, da se v trenutku nemoči, besa, utrujenosti itd. nisem vedno sposobna imeti pod kontrolo. In to mi gre na živce. Seveda delam na tem, tudi na drugih področjih v lajfu, ne samo v odnosu do otroka. Ampak eni pač nismo popolni . Ugotavljam pa, se je bil problem tudi v tem, da sem se je rahlo "odvadila" - je bila le dva tedna pri dedkih na počitnicah. Zdaj smo pa že več kot en teden skupaj, zelo intenziven vikend in sem spet "prežeta" z njo, tako da je že precej bolje. Ma jaz sem nasploh bolj samotarski tip, tj. sem družabna sicer, rada ponočujem in podobno, ampak za živeti non stop s kom ... to je pa kriza. Tudi lastnih otrok se moram navadit. Da o starših in starih starših ne govorim - totalno olajšanje, ko sem se odselila od doma. Uf. Edina izjema je moj mož, ki me zelo redko nervira. Morda zato, ker je tudi on rad "v svojem svetu" in me zato večino časa pusti pri miru Tašče ... Kimsy, ti si me čist zadela s tole zgodbo. Mislim, halo. Zadeva me sicer malo spominja na mojo staro mamo - živeli smo namreč v isti hiši s starimi starši. No in mojo staro mamo (babico) smo morali in jo še vedno VSI kličemo "mama". Tudi moja hči. In prav pri njej sem videla, da je bila čisto zmedena - mama sem jaz, zdaj ji pa tam neka starka (prababica) teži, da je prav tako "mama". No in ta moja (stara) mama je cel despot. Res. Tak tip ženske ... Saj nas ima kao vse rada, ampak ona mora imeti vse pod kontrolo, non stop kuha in pita vse naokoli. Moj fotr se ni bil sposoben odselit, ker je pač mamin sinko (kot oče je drugače enkraten). Moja mati je pa res ful trpela v tej hiši, tašča se je vmešavala v vse, v bistvu je ona mene vzgajala, mi kuhala, mi prala. Jaz z mat sploh nimam normalnega odnosa. In vedno sem za to krivila njo, zdaj pa, odkar ne živim več doma (kakih 10 let), vidim, da krivda ni samo na njeni strani. V bistvu bi moral fotr poseči vmes, postaviti mejo, najbolje bi pa seveda bilo, da bi šli živeti na svoje. Ah, tako je pač bilo. Glavna lekcija, ki sem jo iz tega potegnila, je, da NIKOLI s svojo familijo ne bom živela pri mojih ali moževih starših. Dobro, morda, če bo kakšna vojna ali druga kataklizma, ampak recimo, da nam bo to prihranjeno Smo imeli pa mi podobno sceno s starimi starši glede tamaline diete - je alergik in ne sme mleka, pšenice, jajc, slakorja, svinjine itd itd. In so oni smao vihali nos, češ, pretiravate, zmišljujete si, itak lahko je vse. Mleko in pšenica kruh) - to je pač vsakodnevna hrana vseh Slovencev, tudi naših staršev. No in seveda sladkarije - da ji ne smejo dajati sladkarij? Tortic, kolačev, čokoladk, sladoleda?! To je bil za njih hud šok. No in so imeli komentarje v stilu: mah, malo pa že lahko, ali pa: dajajte ji toliko časa, da jo bo alergija minila itd itd. In smo udarili po mizi in rekli: ali se boste držali naših navodil, ali pa je ne boste videli. So se prestrašili in zdaj upoštevajo vse, kar rečemo. čeprav moja stara mama (zgoraj omenjeni despot), še vedno sitnari, češ "kdaj bo končno lahko jedla vse". Ne da se ji dopovedat, da pač nikoli. In da je tako čisto ok. Ovnica tale tvoja kremna mešanica se sliši kar ok. Če bi imela suho kožo, bi si jo vsekakor omislila. A so pri vas tudi že vse trgovine polne ljudi? Tukaj se folku meša
|