saratanja
|
:) Sem razmišljala, če sem se tud jaz našla v tvoji zgodbi.
Sem bila nogirana pri 30 letih. Uhh, sem bila prepričana, da zdaj pa je konec mojega življenja in da oh in sploh ni več tipa zame, ker kao tisti, ki so pri teh letih samski no z njimi mora biti pa res kaj narobe !.... Sam halo, sem bila tudi jaz samska, pa se mi je zdelo da z menoj pa res ni nič narobe. Sem se vzela v roke, počistla mal po svojem podstrešju. Začela uživat v življenju, kot še nikoli do takrat, ker sem bila kar naenkrat samostojna, finančno neodvisno in počasi se mi je tudi že začelo sanjati, kaj hočem od življenja.
No moje izkušnje iz tistega obdobja so bile, da sem se morala kar mal otepat vseh tipov, ki so letali naokoli (saj ne rečem, da to ni bil dober občutek:)) Res pa da jaz v nobenem nisem videla tapravega. Bil problem, da sem jaz iskala kaj več. Ni bil problem, da moških ni. Problem je bil, da sem si jaz še preden sem dala nekomu možnost, že v mislih spesnila scenarij, kaj bi šlo med nama lahko narobe in v čem sva nekomaptibilna.:zmeden:
No ja, dokler nisem naletela na mojega :love:, ki je zadosti dolgo in vztrajno sitnaril in čakal, da mi kapne, da pa nič ne škodi poskusiti in se malo predati občutkom.... No ja in res je ta dečko 5 let mlajši od mene.:) Kaj pa vem, mogoče pa je res bil zaradi njegovih let bolj pogumen, prilagodljiv in vztrajen(z leti to postaja težje). Čeprav mislim, da leta nimajo tu kaj dosti opraviti, bolj kakšen človek je.
Mislim, da ni problem, da ni več primernih moškeh. Res pa ni za pričakovati, da bi bili ti brez zgodovine. Pa saj glede na to, da jo imaš tudi ti in ti to na nek način pomaga da osebnostno odrasteš in postaneš boljš...no ti nekdo čisto brez izkušenj in nezrel niti ne ustreza.
Res pa je, dokler ostaja bolečina in nepospravljene reči...no po moje bolje niti ne začenjati kaj novega.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
