tallla
|
pozdravljene! prav lušno je zjutraj ustati in pridet sem mal pokramljati tako se dan lepše začne. prvo Natty77 - če imaš dobrega G. te bo dal na bolniško. Spet bom omenila tole mojo prijatljico, ki je sicer res malo drugače obravnavana (1. , 40, let, zanosila je naravno po 1,5 letu, ampak je bila tik pred umetno opl.), ampak ko je samo potihem zamomljala, da ima reeees stresno službo, ji je rekel: "O, tega si pa mi zdejle ne moremo privoščiti. To je sedaj zadnja stvar, ki jo potrebujemo. Šli boste na bolniško in na službo in stres kar pozabite! Mislite nase in na tole pikico,ki jo imate po srčkom, razvajajte se in bodite na prvem mestu vedno in povsod!". IN je na bolniški že od praktično prvega testa, ki ga je naredila. na začetku sicer, ker ji je dal bolniško, ker so bili drugi bolani :) no, potem pa zaradi stresa. Samo sedaj kakor gledam in primerjam njeno situacijo in mojo vidim, da ima ona čisto drugačnega G. da se ona vse lahko zmeni, bolniška, tablete, UZ, nič ni problem, Mislim, ko sem jo videla nazadnje je bila v 8. tednu je imela že dve fotki iz UZ-ja! Tukaj pa berem, da boste nekatere 12,5 T , ko bo prvi UZ! Mislim halo! OČitno zaradi krize v zdravstvu čutimo del tudi v ginekologiji in so tele roke zelo premaknili. Sej moja G. je sicer tudi na porodniški, zato pa imamo nadomestnega. samo se mi ne zdi prav, že zaradi NS!!! Da imaš prvi URADNI pogovor šele v tretjem mesecu?? To pomeni, da bi bile kljub dejstvu, da smo v 21.st. popolnoma v nevednosti do 3. meseca!!! pa sej nismo v 18.st. !!! No, zato pa hvala bogu za internet Sicer te pa NAtty77 poolnoma razumem glede stresa. Moja prva prava služba kjer sem prvo leto delala 365/7/18, drugo leto pa sem vsaj ob nedeljah lahko bila fraj je na koncu privedla do manjšega živčnega zloma. Stiskanje v prsih, občutek nemoči, meni je bilo skoz vroče, tudi ko je bilo zunaj 5 stopinj sem skakala v kratkih rokavih, naspidirana v nulo, slabost, stiskanje v želodcu... no na koncu pa manjši živčni napad. Takrat me je direktor (bila sem njegova desna in leva in srednja roka pa še obe nogi hkrati) poslal ven na zrak - na sprehod za ene dve uri. Tudi toliko ni bil, da bi me takrat poslal domov, čeprav sem bila že čisto izčrpana. (hja, delo je seveda treba naredit!) NO, vseeno sem še tisti večer zaključila, da je moje zdravje na prvem mestu in, da ni vredno, da pri 25-ih doživljam managersko bolezen in se iztrošim za drugega za vsega nič denarja. IN sem dala odpoved. IN nikoli nisem tega obžalovala. Verjamem, da ne moreš dati odpovedi kar čez noč. Tudi odgovorno ne bi bilo, ker sedaj načrtuješ družinico (jaz sem bila takrat samska) in vsak evrček bo prav prišel, poskušaj le malo izpreči. Naredi zid okoli sebe. ne spusti zraven. Ne pusti, da se te službene stvari dotaknejo tako močno, da gredo skozi želodec. To je zelo težko in najbrž jaz nisem pravi človek za svetovanje, ker se vedno preveč sekiram (sem očitno že gensko tako programirana :) ) , ampak morala se boš čustveno distancirati, ker sicer ne bo dobro ne zate, ne za pikico, nenazadnje niti za vašo skupno prihodnost! Kdo pa hoče za mamo in ženo živčno razvalino? Upam, da nisem bila pregroba. to vsekakor ni moj namen. ne bom več utrujala, če pa želiš še kakšen nasvet ali pomoč pa mi piši na privat pa bova še kaj poklepetali :)
|