Kerensa*
|
Po črki zakona je pravzaprav tako, da so (ali, bolje rečeno - da bi morali biti) vsi otroci enakovredni oz. da je (bi moralo biti) za vse otroke enako poskrbljeno. Praksa (življenjska in sodna) pa... ti ne znam razložiti drugače, kakor na primeru. Oče in Mama1... oče 572€, Mama1 572€ (recimo)... njun Otrok1... Oče in Mama1 gresta narazen in Otrok1 ostane pri Mami1... če, za lažje razumevanje, smatramo, da je imel Otrok1 prej 2x po 572€ (od staršev), ima sedaj samo še 1x po 572€ (od Mame1)... ker zakon pravi, da se otroku življenjske razmere ne smejo bistveno poslabšati (po ločitvi staršev), temu sledi preživnina... Očetu je določena preživnina 100-150€ za Otroka1, kar je približen znesek, kolikor ga je (predpostavljeno, seveda) dajal za Otroka1, dokler je bil z Mamo1... realno gledano so (s finančnega vidika) posledično na slabšem vsi trije... Mama1 zato, ker mora s svojimi 572€ sedaj kriti vse, kar sta si prej z Očetom delila... Otrok1 zato, ker s preživnino zagotovo dobi manj, kakor je Oče prej dajal zanj... Oče pa zato, ker njemu ostane manj zase... ampak! - Otrok1 je odgovornost Mame1 in Očeta in njuna dolžnost je poskrbeti za Otroka1 z vseh vidikov... Mama1 se torej nima kaj pritoževati, če so zdaj vse dnevne obveznosti (kot posledica skrbništva) na njej, Oče pa zato ne, ker namesto, da bi skrbel za dnevne obveznosti, le te pač na nek način plača v denarju... najbolj je*ena stranka je seveda Otrok1, ki ima Očeta bistveno manj, kakor ga je imel prej (kar pa ni merljivo v denarju). Potem si, sčasoma, Oče ustvari novo družino... Mama2 in Otrok2... Mama2 ima tudi 572€... v osnovi so na istem, kakor je bil Oče z Mamo1 in Otrokom1 - realno gledano pa ne... od zneska 2x 572€ mora namreč Oče plačevati 100-150€ za Otroka1... to, da plačuje, je zagotovo pravično, ampak posledično ima nova družina za tak znesek manj budžeta, kar pomeni, da ima Otrok2 zase na voljo manj denarja. Istočasno si Mama1 najde novega partnerja... Mama1 ima 572€, Partner ima 572€... in imajo še preživnino 100-150€ od Očeta... če se Mama1 in Partner ne odločita za še enega otroka, potem je Otrok1 finančno na boljšem ravno za tolikšen znesek, za kakršnega je Otrok2 na slabšem. Tako, da si, milo rečeno, lahko zakon nekam zatlačimo in imaš, Camino, načeloma celo prav. Otrok2 je na slabšem, kakor Otrok1, ja. Oče lahko vedno zaprosi za znižanje preživnine, ampak realno prakso o tem sem ti že napisala (max. 20% oz. izjemni primeri več, ampak teh je tako malo, da niso omembe vredni). Istočasno lahko tudi Mama1 vedno zahteva povišanje prežvinine - z razlogom, da so se stroški za Otroka1 pač zvišali. In ker v praksi zvišanja stroškov sploh ni težko dokazati (večinoma je celo res, da so stroški sčasoma višji), je Mami1 zvišanje preživnine večinoma odobreno. Zvišanje preživnine seveda ni odvisno samo od tega, da so stroški z Otrokom1 višji, temveč tudi od tega, kakšen je takrat dohodek Očeta, ampak če vzamemo izključno to, da se Očetu minimalna plača v 5-ih letih z inflacijo zviša za npr. 5%, potem ima Mama1 zelo realno možnost, da se bo za 5% zvišala tudi preživnina za Otroka1. Oče bo, matematično gledano, na istem (povišica plače bo šla za Otroka 1, njemu bo ostalo enako, kakor prej). Mnenje sodišč (dokaj večinsko) glede Otroka2, Otroka3 in tako dalje, je pa po eni strani kruto, po drugi pa niti ne tako zelo... "Čemu imate še drugega ali tretjega otroka, če niti prvega niste sposobni preživljati?"
|