ronja
|
tehnofil, niste vsi moški isti. Po moje večini ljudi ni fajn živet ob človeku, ki ne govori z njimi, celo če ni partner. Mogoče res ne razmišlja o prepiru, luštno pa to po moje nikomur ni. Vsak ima rajši, da ga partner(ka poljubi, poboža, pohvali, prijazno pozdravi,... karkoli pač. Celo moški . Pa itak ne gre samo za govorjenje, gre za vse tiste malenkosti, pa če hočeš čisto moško stran, tudi za ostale nežnosti, ki jih pač nimaš, če si skregan, to pa večini ni vseeno. Ne zagovarjam muljenja, ampak tudi ne podrejanja in če drugi ne razume drugače, mu moraš pač pokazat na njegov način. Potem pa se oba zmenita, da ta način ni glih najbolj fajn in najdeta kakega drugega... Se strinjam, da je včasih dobro naredit premor, da človek uredi misli - midva se dostikrat zmeniva, kadar komu ni kaj jasno in rabiva nekaj časa, da znava stvari dobro razložit, da si odgovoriva čez par dni. samo vmes seveda normalno komunicirava, nisva skregana, ne molčiva in oba razmišljava o problemu. Drugo pa je, če je molk njegovo orožje. V tem primeru mu mora vzet moč, ker ga on ves čas uporablja proti njej. To pa ni način reševanja problema ampak samo še bolj prizadet človeka in spravit skozi svoje. To nima smisla. Jaz bi zatrmarila po svoje: prav, pa naj bo po tvoje in se ne bi pogovarjala. Ko sva bila mlajša in se še nisva znala tako zmenit, sem to tudi naredila - in ti garantiram, da mu ni bilo fajn, ker si je tudi on želel to prekinit. NI mu bilo jasno, kaj se dogaja, ker je bil on navajen, da se starša skregata, potem imata malo tihe maše in čez čas se pozabi, ni imel izkušnje, da bi se dalo s pogovorom kaj rešit - videl je samo prepir in nič konstruktivnega ven. Jaz pa seveda nisem pozabila in sem se mulila, dokler se nisva zmenila. In to pri vseh fantih in nobenemu ni bilo vseeno in vse fino fajn takrat. Jaz sem imela malo večjo srečo glede vzorcev iz otroštva, saj sta se mojadva kregala in kdaj tudi prišla do kakega kompromisa. Zame torej kreganje ni predstavljalo samo bolečine, ampak tudi način reševanja konfliktov. Njemu je bil ta koncept čisto nov - ko sva se pogovarjala, je rekel, da ne vidi smisla v kregu in se mu rajši izogne, ker se samo prizadanemo med seboj in ni nič dobrega iz tega - take je imel pač izkušnje. Na srečo ima zdaj tudi drugačne in se strinja, da je fajn, da se zmenimo. Jaz pa tudi nisem vztrajala na vzorcih glasnih frekvenc, ker sva oba bolj občutljiva in nama to ne paše.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|