Nika v službi
|
Po naših izkušnjah je eden ključnih faktorjev striktno beleženje vseh izdatkov in analiza le-teh. Midva z možem imava finančno poslovanje res precej dobro razdelano, saj ima predvsem mož znanje in veselje vse te številke beležiti, obdelovati, analizirati. V vsakem trenutku imam vpogled v strukturo najinih stroškov in takoj vem, kje so tista področja, kjer bi lahko najhitreje prihranila, če bi bilo treba. V tem trenutku, HB, še ni take potrebe, da bi se npr. morala odpovedovati malim dnevnim radostim (kavice), ki pa pri nama na letni bazi presegajo 1.500€. Ja, človek je marsikdaj frapiran, ko na koncu (če si seveda vse skrbno beleži - znesek, namen, datum...) ugotovi, kje vse zapravljamo in koliko.
Varčevanje imava razpršeno v različne naložbe - od zelo konzervativnih (dologoročno vezane vloge na banki, bonusni račun za kratko ročne naložbe) do srednje tveganih. Visokim tveganjem nisva naklonjena. Vlagava torej tako "klasično" v denarju kot tudi v žlahtne kovine in vrednostne papirje, imava riziko življenjsko zavarovanje (brez varčevalne komponente - saj varčujeva drugje in na drugačne načine), premoženjsko zavarovanje, imava kreirano varnostno zalogo v znesku najinih 3 povprečnih OD-jev (to bi ti vsak finančni svetovalec priporočil za primer izgube službe - da ne padeš takoj na nulo).
Glede na svojo prehojeno pot lahko mirno rečem, da je dejstvo, da trošimo toliko, kolikor si pač lahko privoščimo. Več denarja imaš, praviloma več trošiš in več si privoščiš. To je človeško gledano dokaj normalno. Meni se zdi pomembno, da si sam s svojim življenjem zadovoljen.
Vedno in povsod zato rečem - ni tako pomembno, koliko zaslužiš, ampak koliko ti od tistega dejansko ostane. Lahko zaslužiš 10K€, vendar če jih prav toliko zapraviš (ali še več), imaš lahko manj, kot tisti, ki npr. zasluži samo 500€ in pridno vsak mesec da na stran 10, 20, 30...€ (kolikor pać zmore). Zara to teorijo recimo podpira.
Mi si privoščimo relativno veliko, imava zelo solidne dohodke, službo za ndč, lastno hišo, praktično zanemarljiv kredit, zelo soliden nov avto in kar nekaj prihrankov v različnih oblikah.
Če hočeš karkoli prihraniti, je pomembna disciplina in nadzor stroškov. Da pa bi stroške lahko nadziral, moraš vedeti, kje sploh trošiš. In smo na začetku - pri beleženju stroškov.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) ... tako da kakšen mesec fajn stiskamo, kakšen pa solidno čez pridemo, samo gremo pa potem takrat v nakup kake večje nujne stvari ... mah bo že (se tolažim že nekaj časa) ...
Denar imava kar na računu in ko ga rabiva, ga pač dvigneva. Nobene posebne logike nimava glede tega, kolikor rabimo zapravimo, ostalo pač ne.
Mene ni nobeden od vas... vsaj ne da bi jaz vedela. 
...Kako vam vse to uspe...vse to preračunavanje, pa vnaprejšnje planiranje, pa prenosi denarja iz enega računa na drugega, pa naložbe v sto in eno stvar...Sebe se sploh ne predstavljam živeti na tak način...vsak dan sproti nakazovati denar na račun, naprej pretuhtati vse kar rabim, iti v trgovino in kupiti striktno samo tisto, ker imam na seznamu....Res ...brez šale...meni bi se sfecljalo po moje...To izgleda tako, kot bi cele dneve mislil le na denar in zapravljanje le tega...Pri vsaki še tako mali stvari se očitno vse gleda skozi ceno in se na sto in en način prekalkulira vsaka malenkost...Sama sem očitno res preveč spontan človek in mi veliko pomenijo drobne nenapovedane malenkosti v življenju, ki pa seveda včasih niso čisto zastonj...Osebno mislim, da sem dovolj naredila v zvezi z varčevanjem, da sva si z dragim omislila nekaj zavarovanj za prihodnost otrok, predvsem v smislu, če naju slučajno prehitro zmanjka...Vse to nama poberejo z računa, z ostalim pa razpolagava prosto po Prešernu...vse kar ne porabiva pač ostane na računih in pride prav za napovedane ali nenapovedane povečane stroške...Sicer tiste , ki ste pridni v preračunavanju in tako naprej po svoje res občudujem, po drugi strani me pa misel , da bi se cele dneve ukvarjala s tem resnično spravi v grozo...Še dobro da smo si ljudje različni....in kar je še boljše, da se ponavadi najdemo skupaj takšni , ki finance furamo v istem smislu
. Krediti so mi odveč, razen za določene inesticijske zadeve, sicer so pot v suženjstvo. Slovenci smo itak sužnji, ker vsi delodajalci vedo, da si z minimalno plačo praktično nemočen in delajo s tabo, kar hočejo. 
