ronja
|
Različnen. Na splošno mam rada seks, ampak so pa obdobja, ko mi ne paše toliko - recimo kadar sem bolana ali mi je skoz slabo. Ne da me takrat ne bi mogel pripravit do tega (me pač predobro pozna;), ampak sama pa takrat zelo verjetno ne bom dala pobude. imam občutek da več sexa producira še več sexa. To za ženske na splošno drži. Po pravici povedano, ne bi želela živet z nekom, ki bi imel ne glede na okoliščine vedno enak libido - da bi mu bilo vseeno, če je njegov otrok resno bolan, da ga nikoli nič ne skrbi, da nikoli ne razmišlja še o čem drugem, ne samo o seksu. Pa čeprav imam seks rada. Ampak imam rada tudi kaj drugega. In ne mislim, da se s seksom vse reši. In mi je všeč, če sem lahko odprta in povem, kaj me muči in ne vodi vsak objem v seks, če pač ni tako razpoloženje. Sicer pa mislim, da pri večini normalno čustveno razvitih ljudi libido niha glede na okoliščine. Ko smo zmatrani/žalostni/zaskrbljeni, nam paše manj, ko vse laufa, smo ko zajčki;). problem je samo v samorefleksiji, ker ljudje pozabljajo, da so bili tudi sami kdaj na drugi strani in potem to druge frustrira, ker pač prvi opisujejo, kot da je tako že celo življenje. Če je kdo tak, da mu je za vse ravno ko kosovo polje in bi ves čas samo seksal, pa mislim, da mu ni za zavidat - tak človek po moje ne premore ne vem koliko empatije... Midva zdaj seksava neprimerno manj kot prva leta - takrat sva vsaj 2-3x na dan, zdaj pa recimo v povprečju tolikokrat na teden. Pa sem zdaj bolj srečna, čeprav imam še vedno enako rada seks. Ampak ni samo to, kar je v odnosu fajn . Če bi pa imela iste okoliščine kot takrat oz. kadar se pojavijo, je pa spet enako. Ampak z dvema malima pač nimaš prostih popoldnevov, pa ko so bolni in se zbujajo, ti tudi to ne pade na pamet (oz. če ti, te hitro umirijo, ko ti 3. pridejo v posteljo;)).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|