Vijoličarka
|
Najprej moram, enostavno se moram, narežati ob misli na Kerenso kot zmajevsko taščo. Mamika8, upam da ne boš zamerila, ampak mislim, da tvoj problem tiči nekje drugje. Predvsem v tebi. Ja, bilo bi čudovito, če bi se vidva in njegovi starši vsaj normalno vljudno razumeli, še več, prav luštno bi se lahko imeli. Ampak ti zameriš, ker tvoja pričakovanja niso enaka dejstvom. Pričakuješ, da bodo starši tvojega partnerja spoštovali vajino zasebnost, da bodo, ker je on edini otrok in sploh zdaj, ko je vnuk, nesebično pomagali, da bodo imeli radi vnuka, da se boste lahko normalno pogovorili o pravilih življenja v hiši, torej sklenili nekaj kompromisov, tako da bo sprejemljivo za vse. Nič ni narobe s tvojimi pričakovanji, samo, glede na to, kakšna sta tašča in tast, so nerealna. Njima dvema pač ni do kompromisov, ne želita spoštovati vajine zasebnosti, ni jima do vnuka, z njima je težko živeti. Kako je to po zakonu, je že zelo lepo razložila Kerensa. Hiša je njuna. Ne razumem ne tebe in ne tvojega partnerja, zakaj rineta z glavo skozi zid in na nek način sta podobna tašči in tastu: tako kot hočeta onadva vaju prisiliti, da bi vidva živela po njuno, hočeta vidva njiju prisiliti, da bi bila taka, kakršna si vidva želia. Ne gre, ker niste za skupaj. Ne rečem, da to ni žalostno, ampak tako pač je. Zato vaju res ne razumem, kaj sta rinila v tisto stanovanje, pa četudi je 'zastonj' (najdražje se plača zastonj stvari ). Človek si mora v življenju posaviti prioritete. Če je prva prioriteta lastna zasebnost (in jaz sem tak človek) in sploh, ker se že partner ne razume najbolje s starši in onadva tebe zavračata že od začetka. Kaj pa če bi partnerjevi starši živeli v enosobnem stanovanju v bloku? Vidva bi se potem morala znajti kako drugače. Torej se znajdita kako drugače. Finančno bo težje, treba se bo mogoče marsičemu odpovedati, imela bosta pa mir in zasebnost. Itak, če bosta starša hišo zapustila npr. Cerkvi, za kar ti ni mar, bosta morala takrat ven... Niso vsi starši taki, da si želijo, da bi otroci živeli z njimi, potem ko odrastejo. Njima greste pač vi na živce. Ni prijetno, ampak tako pač je.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|