Kerensa*
|
1.) Hiša je od partnerjevih staršev. Tako ali drugače sta jo financirala onadva in ne ti ali tvoj partner. Torej imata onadva izključno pravico odločanja o vsem v hiši - od tega, kdo bo v njej živel, do tega, kako se bo v njej živelo. K boljšemu vzdušju med stanujočimi bi definitivno pomagal normalen odnos med njima in tvojim partnerjem (in tabo), ampak samo zato, ker tega pač ni, to še ne pomeni, da so njune pravice kaj manjše. In imeti manjši socialni čut od večine ljudi tudi ni kaznivo. Tako, da ti moj odgovor na prvo točko zagotovo ne bo všeč, ampak - bodi vesela, da sta ti dovolila bivati v njuni hiši. Vajinih želja nista dolžna upoštevati, saj je hiša njuna.
2.) Če onadva ne dovolita psa v svoji hiši, potem se morata vidva s tem sprijazniti, ne glede na to, kakšen je njun razlog oz. vzrok. Tu dam ponovno prav njima. Se pa ne strinjam s tem, da se vmešavata v vajine osebne nakupe, kakor je npr. vajin avto. Če sta sama zaslužila zanj in ga posledično tudi sama kupila oz. plačala, potem je to vajina odločitev in ne njuna. Pri tem onadva nimata nič. Komentiranja in nestrinjanja pa seveda ne moreta preprečiti, istočasno pa je tudi nesmiselno, da se vidva z njima o tem sploh pregovarjata oz. pogovarjata. Glede vajinih osebnih stvari, ki niso povezane z bivanjem v njuni hiši, nista dolžna polagati nobenih računov.
3.) To, da plačujeta svoje stanovanjske stroške, je nekaj popolnoma normalnega in logičnega. In če vama onadva ne računata najemnine (katero bi vama z vso pravico lahko), potem je tudi dokaj pošteno oz. realno, da plačujeta tudi njune bivalne stroške (govorim o vodi, elektriki in podobnem).
4.) Dokler nadstropje ni napisano na tvojega partnerja, se smatra, da je v njuni lasti. Najemne pogodbe, ki bi vaju varovala pred motenjem posesti, prav tako nimata. Torej imata onadva, gledano strogo po zakonu, vso pravico, da hodita po svoji nepremičnini, ne glede na to, da v njej živita vidva. Je pa, spet zakonsko gledano, kršenje zasebnosti (vidva sta namreč polnoletna), v kolikor onadva brskata po vajinih osebnih stvareh (npr. predalih, omarah in podobno). Ker pogovor med vami o tem očitno ni možen, imata vidva možnost o tem obvestiti policijo in/ali odvetnika in, nenazadnje, lahko celo s tožbo preprečita nadaljevanje tega. Seveda pa močno dvomim, da bosta to storila. Menjava vrat in/ali ključavnice brez njunega dovoljenja ne pride v poštev, saj onadva z vso pravico vrata dobesedno sesujeta. Posegov v njuni hiši vidva ne smeta izvajati brez njunega dovoljenja. Če torej onadva ne spoštujeta vajine pravice do zasebnosti... sama veš nadaljevanje. Ne drži pa, da onadva ne smeta v vajino spalnico samo zato, ker vidva pač ne hodita v njuno. Ne pozabi - hiša je njuna, ne vajina. Vidva v njej živita zaradi njune dobre volje. Enako velja za vrt - njun ne pomeni ne.
5.) To, da vrneta, kolikor sta si izposodila, je popolnoma logično. Sicer ne razumem, kako zmoreta ob takšnih odnosih sploh prositi ju za posojilo, ampak vseeno - kolikor dobita, toliko vrneta. Čemu bi vračala manj? Njun denar je enako vreden, kakor vajin. Glede na to, da sta vidva tista, ki potrebujeta posojilo, bi bilo pravzaprav še najbolj pošteno, če vrneta več, saj sta onadva naredila uslugo vama in ne vidva njima. Nista vama dolžna delati uslug in nista vama dolžna dajati posojil. Vidva sta odrasli osebi, ki zaradi njune dobre volje brezplačno živita v njuni hiši. Noben starš ni dolžan finančno pomagati svojemu polnoletnemu otroku. Tvoji odnosi s tvojima staršema niso v nikakršni povezavi s tem, da bi bila pa sedaj še partnerjeva starša dolžna delati enako. Če praviš, da se pri 27-ih letih zavedaš svojih dolžnosti, potem upam, da se zavedaš tudi svojih pravic. In tujih.
6.) Če je tvoj partner kupil avto od svojih staršev, je logično, da jima ga je moral plačati. Avto je bil njun in če sta se odločila, da ga bosta prodala, potem sta bila onadva tista, ki sta določila prodajne pogoje in ceno. Tvoj partner jih je očitno sprejel. Če je jezen nanju, ker mu avta nista podarila, potem ima zelo nerealna pričakovanja.
7.) Bottom line, pa brez zamere - glede na vse našteto bi jaz prej rekla, da sta ti in tvoj partner tečna snaha in tečen sin, kakor pa onadva tečna starša ali tečna tašča in tast.
|
Natisni
ajme, Kerensa-vasa tamlada pa jaz ne bi bla
