Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
bakfark, tudi hitler je bil gotovo bolan, saj ne moreš bit normalen, pa delat tega, kar je on delal.
Zgodovina je polna takšnih pogromov in skoraj zmeraj so se dogajali kot "normalen", "logičen", "naraven" odgovor na okoliščine, pri katerih se je vztrajalo, da so pisane na kožo vsem in da se o njih ni smiselno kaj šele dovoljeno izpraševati, pa se reagirale v nekaj, kar lahko imenujemo osvobajanje. In ko mu že očitaš abnormalnost, mislim, da se motiš. Ravno to, da je bil edini normalen, da so ljudje v njem prepoznali glas razuma, mu je šele omogočilo, da se je stvari lotil tako natančno, premišljeno in obsežno. Da ne bo nesporazuma, naj poenostavljeno parafraziram - čika Hićo se je vsak dan zbudil v prepričanju, da dela zelo dobro, še več, edino pravilno. Skratka nobene bolezni, depresije pri njem ni zaznati, kvečjemu razsvetljenje in, paradoksno, ogromno voljo do življenja. On je povedel svoje izbrano ljudstvo skozi puščavo v osvoboditev, v obljubljeno deželo. Metafora znana iz biblije, nič novega. "Seme zla" za tisto, kar se šele bo dogajalo, je bilo zasajeno že zdavnaj v preteklosti, že na začetku položeno v temelj naše kulture in zmeraj je služilo v imenu dobrega.
Vseeno pa ni bil neprišteven, saj ni deloval tako enkrat, v stiski, ampak je načrtoval in snoval ves pohod in se ni ustavljal po nobenem kriminalnem dejanju. Verjetno bi bil tudi on dokaj normalen človek, če bi ga vzeli na tisto slikarsko akademijo, ja. Ampak dejstvo je, da je izkoristil takratne razmere in jezo delavskega ljudstva in ljudi namerno manipuliral (seveda ne samo on, da ne bo videt, kot da sam za vse kriv). Se pa močno strinjam s tvojim epilogom - da zase v največji meri odgovarjamo sami in da brušenje vil ni odgovor in ni konstruktivno - vsaj ne v naših časih, ko nam ni hudega (večini). In se strinjam, da ni prav, da je nacizem dobil tabu status, ker s tem se mu samo daje moč. Vseeno pa so bili Hitlerjevi motivi precej drugačni (želja po moči itd...), medtem ko se ta mama po moje ni počutila čisto nič močna, ko je zavrgla dojenčka... Verjetno je bila čisto zlomljena, mogoče si je nekje tudi oddahnila, vendar pa je to daleč od občutka vsemogočnosti.
Vsekakor dovolj močna/močan/močni (kdorkoli že je), da je napravila korak v zanjo pravi smeri - znebiti se nadloge, kar naj ji omogoči kolikor toliko dostojno življenje. Ostanimo pri dejstvu - nekdo si je prisvojil svobodo in pravico, da o zadevi sodi sam. Btw. ali ni ravno ta osebna svoboda, osvobajanje od kakršnekoli lažne avtoritete in morale, pravica do neposrednega stika posameznika z bogom in zakonom ena izmed zapovedi naše družbe, ki se je razbohotila tam nekje od 95-ih Lutrovih tez???
In potem se tukaj na eni strani zgražamo in prodajamo poceni moralne nauke o enih zločinih, na drugi pa poskušamo izsiliti milo kazen vsled nenormalnih okoliščin, v katerih se je oseba znašla za neke druge zločine. In ko smatramo, da gre za normalno stvar ne obsojamo, relativiziramo, sklicujemo se na okoliščine, nasprotno pa smo iz predala pripravljeni potegniti čisto neki drugi meter. In ta moja komparacija ki mi jo očitate, ki v bistvu to niti ni, temveč je prva asociacija na dvojna merila opozarja točno na to. Obsojamo holokavst, ne moremo ga doumeti, je izven dometa našega razuma in človečnosti, v zgodovini kot da štrli iz vsega povprečja, je dogodek, fenomen zase brez primere, z ničemer izzvan, medtem ko do Hirošime in Nagasakija imamo prikrito ravnodušen odnos. In ko tako poskušamo opravičiti en zločin in razpravljamo o njegovih okoliščinah medtem, ko se na drugi strani sploh ne sprašujemo ampak se nam stvar zdi samoumevna smo na nek način že dali roko najhujšim grozotam v zgodovini človeštva. Še kar naprej tlakujemo našo pot dobrih dejanj... Enkrat se nam že posreči, da pridemo tja kamor smo namenjeni.
|
Natisni
. Ni katastrofa, da si ga omenil, temveč primerjava, ki si jo podal, ni na mestu. 
.
