barni
|
IZVIRNO SPOROČILO: Najaa sem se morala prav nasmejat, ker si s tem opisala tudi moji dve punci. Ja, punci sta, pa je isto kot pri vas, ki imate fante. Ni vse v spolu, škoda. Meni gre tudi zelo na živce, da (predvsem starejša) odreagira šele, ko znorim oz. zadnje čase imam "grožnjo" da bom štela do tri. Kaj bi pri 3 naredila ne vem, ker ponavad uboga vsaj pri št. 2. Vsaka zase sta cukra, zelo vodljivi in ubogljivi... pač živahni ampak se da. Skupaj pa dva . Mi smo zaenkrat pri eni nadebudnici, ki pa zna biti tudi zelo trmoglava. Večinoma se da dosti pogovorit in zmenit, so pa stvari, kjer pač prevlada trma, uveljavljanje svojega in preizkušanje meja. Če je stvar zame "nepomembna" popustim in ji dam prav, sklenem kompromis. Če pa je stvar pač "must be my way", potem ne popuščam. In takrat ponavadi, ko pride do konflikta interesov, pride tudi do krega. Ker gospodična vztraja pri svojem, me sicer posluša, samo ne uboga. Na prvo besedo itak nimam iluzije, da bi v takih primerih sploh šlo. Mi pa gre enako na živce, da moram vedno vpiti, da se morda kaj premakne, pa še to ni nujno. Pa poskušam večkrat lepo povedati, razložiti zakaj to hočem tako in tako...pa kot bi govorila steni. In ja potem znorim, ker edino to pali. Včasih zagrozim, da bo šla v svojo sobo in če je treba jo tja tudi magari odvlečem. Samo mi je po mojem bolj bed kot njej, čeprav se trudim, da tega ne pokažem. Tudi jaz sem sedaj začela s foro, štejem do 3. In tudi jaz nimam pojma, kaj bi naredila, če bi bilo tri in ne bi ubogala. Zaenkrat pri nas tudi pri 2 začne premikati svojo rit v smeri želenega. Čeprav potem jaz pri 2 kar malo počakam, ker me je kar strah, da bi morala reči 3. Pač izhod v sili. Skratka, na prvo besedo ni šans, to je iluzija. Bi bilo pa krasno, če bi vsaj kaka 3 ali 4 palila. Včasih je ego otroka tako močan, da se pač ne da prepričati tako zlahka. Nimam rešitve.
|