slama
|
Živjo, najprej lina za dvojno srečo, da bosta punčki pridni in lepo rastli. Pri nas se je vse skupaj odvilo v 1 uri in 38 minut iz sobote na nedeljo. Malo do 1h zjutraj se je hčerkica zbudila v joku. Mož jo je šel iskat in prinesel k nama v posteljo. Ko se je umirila, se lepo namontiram na levi bok in čez nekaj sekund začutim, da nekaj teče po moji nogi. Možu rečem naj prižge luč. Pod mano je bila mlaka krvi Takoj pokličeva rešilca. Vmes me nekako preoblečeva in zavijeva v bisačo. Rešilec je prišel po približno 20ih minutah. Sledilo je natovorjenje v avto - so me takoj priklopili na infuzijo, pa tlak merili, na redi sem še kisik dobila, ker je tlak tako padel ... Jaz sem pa hotla spat - pa mi je sestra ves čas govorila, da naj mam odprte oči; no, v sebi sem bila zelo mirna, saj sem ves čas čutila brcike, kar mi je bilo najpomembnejše. Nekje na sredi poti, sem začutila, da mi spet nekaj teče - sem mislila, da je kri - v porodni se je izkazalo, da je odtekla tudi plodovnica. Po prihodu v p, so me zapeljali naravnost v dvigalo Jaz sem bla prepričana, da bo treba še kakšne papirje izpolnit. Šli smo naravnost v porodno, kjer je blo takoj ene 5 sester na kupu - so me slekli, umili, ctg, uz, infuzija - vse v 5ih minutah in hitro v porodno. Potem se spomnim besed, da bo zapeklo in da bom zaspala. ... Zbudila sem se na poti na intenzivni oddelek A (no, takrat sem se prvič zavedla), mal čez 3jo. Povedali, so, da je punčka in da je ok, vseeno pa so jo dali na intenzivno. Ves čas so hodile sestre preverjat stanje ... Ob 8h so me pa postavili na noge in poslali na wc - juhuhu ... to je bil podvig in pol. Sem se primajala do školjke ko en pijanec Izgubila sem cca 1,5 l krvi, zaradi česar sem bila bleda ko kakšna stena ... Transfuzije nisem dobila, so mi dali pa kar zajetno količino železa. Zdaj sem na 94 Hb. Zojo sem prvič videla ob 15h, ko me je mož peljal na int oddelek z otročki - kakšen drobižek. Naslednja dva dni sem jo hodila jaz k njej na obisk, potem pa je prišla k meni Z mlekom na srečo nimam težav, sem šla že drugi dan črpat, je pila lepo po flaški, zdaj pa sva že kar dobro utečeni pri dojenju . Četrti dan povejo, da greva lahko naslednji, peti dan domov . Mene je skoraj kap - sem bla prepričana, da bom grela posteljo še vsaj nekaj dni. Ker je Zoja še nekaj teže izgubila, se rekla, da bi ostala še en dan, da potrenirava dojenje, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Tako sva domov odšli v petek, ko sta naju prišla iskat očka in mala Mija, ki je zelo lepo sprejela sestrico . Sama sem ok, čakam patronažno, ki bo prišla verjetno že danes. Rana se lepo celi, malo me cuka in veže. Bom pridno počivala - čeprav, me kar naprej nekaj vleče iz postelje Za zaključek pa vse pohvale osebju v p. Od tistih, ki so sodelovali pri porodu, predvsem pa osebju na oddelku A, ki so nadvse prijazni, ter čudovitim ljudem na intezivni, ki skrbijo za naše male piščančke, ko na svet pridrvijo prehitro. Skratka, druga nosečnost in drugi porod je pri meni prava drama - a bi vse takoj ponovila, vse za bitjece, ki me čaka v svoji zibki. Lepo se imejte in se oglasim še kaj - če nič ne bom pisala, to pomeni, da pridno počivam Lep dan in čim mirnejše dni pre velikim dogodkom
|