Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.
Po moje morata v prvi vrsti pred seksom poštimat vajino intimo - s tem mislim občutek predanosti, povezanosti, medsebojne prepletenosti. Seks potem pride sam od sebe. Ti ne dobiš tistega, kar rabiš, da se počutiš ljubljen in sprejet - to je sam akt spolnosti, ona pa v seksu ne dobi tistega, kar bi ona rabila. Njej je odveč, ker se s tabo ne počuti povezano. Grem kar stavit, da se tudi crkljata pred tv ne, da ti njej ne skuhaš zjutraj kavice kar tako, zaradi geste ali pa ona tebi, da si ne pošiljata brezveznih in otročjih sporočilc in poljubčkov prek sms-a in maila, da jo recimo ne objameš samo zaradi objema, zjutraj prineseta zajtrk v posteljo,... vem, da se sliši otročje, ampak to so vse taki majhni znakci, da ti nekdo veliko pomeni, da si z njim eno, da brez te osebe ne bi bil to, kar si. Pa da ne bo pomote, vedno so vzroki za probleme na obeh straneh, da se ne boš čutil napadenega  .
Pa še tole: meni je seks nekaj povsem drugega kot ljubljenje. Seks je zadovoljitev osnovnih nagonskih potreb. Ljubljenje je dajanje ljubezni. Da svoje potrebe postaviš povsem nekam v ozadje in se popolnoma predaš užitku partnerja/ke. Recimo, da bi naga ležala zvečer pred tv, jo objemaš, ne da bi se jo enkrat dotaknil. Samo objemanje, nežno... Bi to šlo? To so take stvari, ki vodijo do intime, ki vodijo do ljubljenja. Potem se pa lahko predaš, ker se počutiš varen, sprejet, ni prisile, ni ah, žće spet teži, začneš mogoče razmišljat, da pa le paše. Pa mogoče ti njo vprašaš, kaj ji paše. In če je to samo ležanje v postelji,....
Ker ti bi, ona pa ne, se mi zdi, da je na tebi najprej, da svoje potrebe postaviš nekam na stran in najprej poskušaš vzpostaviti občutek medsebojne prepletenosti in intime. Potem pa naprej, korak za korakom.
Spoštovana Ankica,
pravzaprav si želim biti napaden. Želim si pridobiti pogled na kompas. Saj to kar pišeš je ravno problem, da iz preteklih izkušenj vem, da ženska (naj bi..) potrebuje nežnost. Njej to redko ustreza. Sam ne postavljam v ospredje (vsaj tako mislim) svojih potreb. Ne gre zgolj za tehnično zadovoljevanje potreb. Želim si bližine intime. Zdi se mi, kot da bi bilo pri naju vse obrnjeno na glavo. Ona ko ji je (kot sem napisal mogoče 1x na cikel) deluje samo v tehničnem smislu zadovoljevanja potreb nato pa se najraje obrne proč in zaspi. To sem včasih jemal kot dejstvo, da tako pač je pri njej, sedaj pa me mori, ker ugotavljam, da si želim povezanosti 24ur. Mogoče je takšna, da tega enostavno ne zmore. So ji to ubili starši z avtoritativno vzgojo. Res pa je, da je redko sproščena. Skoraj vsako delo, družinska situacija itd. jo frustrira. Če ni nič pa najde neko banalno zadevo, ki ji ne paše (npr. postavitev dnevne sobe) da je lahko nezadovoljna in frustrirana. V takšnem stanju tudi ni sposobna sprejemati nežnosti. Naravno je, da človeka, ki je žalosten, zaskrbljen, frustriran potolažiš z objemom, mu položiš roko na ramo..... pri naju pa je to tako, da je bolje, da se ji takrat niti ne približam, ker takrat sprejema moje dotike kot bi bil kužen. No tako se pri nas izraža nezadovoljstvo, katerega izvor mi ne odkrije. Res, da je možno, da je ta izvor še iz primarne družine in z mano nima veze (sem samo aktivator njej znanih čustev). V odnosu pa sva midva sedaj danes 25.1.1011.
Seveda sem jo spraševal kaj ji je všeč (ji paše). Vse prevečkrat nič. Če že samo to, da jo grejem (men pa se blede od nagona), ko ona hladno bere knjigo.
Saj odnos in delo za dober odnos, ampak nagon? Ne moreš ga tajit. Imam jo rad, imam rad družino, želim imet zadovoljno ženo (posebej, če imam sam možnost prispevat k njeni zadovoljnosti) toda ta nagon. Ne želim si ljubice f. frendice (čeprav nagonsko pomislim na to možnost). Ne bi zdržal ne da bi se na njo navezal in želel vzpostaviti resno zvezo. Pravzaprav bi najraje ubil svoj nagon pa bi bila zadeva urejena-čeprav bi me še vedno motila njena hladnost in zagrenjenost.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sicer pa zakaj mu pa ne pokažeš kaj ti paše?
....končno sem si lahko vzela nekaj časa le zase...doštudirala sem....prišla čez trideseta, v obdobje, ko mi sex resnično več pomeni oz. ko si ga končno res zaželim...Enkrat sem svojemu vse to v prepiru zmetala naprej in mu zabrusila , da mu ne bom nikoli odpustila, da se ni takrat bolj trudil in me poskušal razumeti...debelo me je gledal in rekel, da je takrat resnično tudi on trpel in da če me ne bi imel rad, zagotovo ne bi toliko časa ( tudi po več mesecev) vztrajal ob meni...
Hja...kakor koli obrneš...vedno so na koncu moški najbolj bogi
