IZVIRNO SPOROČILO: BabyKitty

mag3 glede dojenja je tudi pri nas velikokrat tako, da bi kr skoz jedu... in sem enkrat naredila napako, da sem mu ponudila joško vedno ko je pokazal zanimanje, naslednji dan pa klela, ker so me res bolele bradavice... sedaj pa mu dajem kar dudico in ko mine vsaj dve uri mu dam za jest in se kar lepo obnese... Drugače pa čakam na dan, ko bo dovolj hranjenje samo iz ene strani a kej veste kdaj približno to pride?

IZVIRNO SPOROČILO: DeVilla

Ojla, punce! Najlepša hvala za čestitke in pozdravčke! Do danes nisem imela tolk moči in časa, da bi kaj pisala...  

Naj na kratko opišem mojo tretjo porodno izkušnjo. Ker se je že tadruga punca rodila v relativno kratkem času, sem vedela, da bo v tretje skoraj gotovo šlo še hitreje. Dan mojega PDPja sem preživela relativno mirno, brez kakšnih znakov, da se kaj dogaja. Popoldne sem bila na pregledu pri mojem G in je ugotovil, da sem še vedno odprta samo 2 cm, enako kot pred tednom dni. Po tel. pogovoru z mojo babco sva sklenili, da se vidiva na kontrolnem pregledu čez 2 dni v LJ P. Potem me je moj dragi gnal še malo peške po mestu, da sva obredla pošto in nakupila še nekaj drobnarij za Dedka Mraza.
Proti večeru sem postala nemirna, vendar me ni nič špikalo. Obesila sem oprano perilo, tamalima prebrala pravljico in ju spravila spat. Z dragim sva pogledala še en film, nakar sem se okoli pol polnoči spravila spat.
Ob 1:20 me je zbudil močan pritisk na mehur. Po vrnitvi v posteljo me je čez 15 minut spet zvil enak filing. Takrat me je prešinilo, da je prišel čas in da gremo. Zbudila sem mojega dragega, poklical je taščo, da je prišla k nam popazit na taveliki dve. Povem vam, da se mi tistih pet minut, ko sva jo čakala da pride čez teraso iz spodnjega nadstropja še nikoli ni tako vleklo. Ko je končno prišla, sem jaz že predihavala prvi resnejši popadek. Proti Lj sva štartala 1:50 s popadki na cca. 10 minut. Na srečo sva imela prazno cesto, tako da je dragi izživel svojo akcijsko plat, ko je malo bolj pritisnil na plin in izkoristil nekaj rdečih luči na praznih križiščih.   Pred porodnišnico sva prišla s popadki na cca. 6-7 minut okoli 2:15 ure, takoj sem šla v triažo. Medicinka me je pregledala, odprta sem bila 7 cm, na CTGju je bil otročkov utrip ok, popadki pa so tudi že veselo pojačevali svojo moč. Po popisu vseh potrebnih papirjev, so me končno ob 2:45 spravili na porodni oddelek, počakala sem v čakalnici, da se je spraznila porodna soba, za klistir pa ni bilo več časa. Popadki so se zgostili na 3-4 minute. Tako smo praznjenje mehurja in osnovne lepotne opravke naredili kar na porodni mizi, proti bolečinam so me zadevali z "gas-masko", tempo je naraščal... In končno se je ob 3:32 rodil naš fantiček!
Od samega poroda vem bolj malo, menda je tudi moj dragi pomagal "potiskati" malega iz trebuha, ko so se porodila ramenca in sem jaz nehala potiskati. Z naslednjim potiskom pa je bil mali rojen. Takoj so mi ga dali na trebuh, jaz nisem mogla verjet, da imamo fantička! Ful lep občutek je bil in mogoče tudi malo šoka.  Nato je dragi prerezal popkovino, malega so odnesli na umivanje, ven so dobili še posteljico (sem si jo ogledala, ker sem bila firbčna ), potem pa so nas vse tri pustili, da smo se malce crkljali, pofotkali in poljubčkali... Malega so sestre dale pod lučko, da se je malce umiril, mi2 pa sva naredila manjšo telefonijado novopečenim babicam in dedkom. Ne moreš verjet, kakšno veselje zna naredit droben fantiček!
No, da skrajšam - dragi je čez pol ure odšel domov, da je zjutraj spravil otroke v vrtec in šolo. Naju pa so okoli pol sedmih prepeljali v sobo, da sva še malce podremala. Čas v porodnišnici je minil hitro, ker sva za družbo imela punčico, 3 minute mlajšo od našga fantička. Z njeno mamico sva se odlično razumeli in upam, da bova ohranili stike. Domov so naju spustili že v soboto za Božič, če zdaj premislim, mogoče vseeno kakšen dan prezgodaj.   Po prvih ogledih novega družinskega člana s strani ožje familije, sem bila v ponedeljek čist  uničena, bolele so me trebušne mišice, pa še ravno naval mleka se je pričel.
Zdaj po enem tednu lahko rečem, da je mali ful priden. Zbuja se na cca. 3 ure, ponoči lahko spi tudi po 4 ure v kosu, dojiva se zelo lepo, prav tako mu prebava laufa kot treba. Pri porodu je imel nalomljeno levo ključnico, meni so zato povedali šele na dan odpusta.  Mali je podzavestno levo rokico stiskal k sebi, vendar se je kostka do sedaj že zacelila - mali pa še vedno pazljivo premika rokico.  Po nosku ima nekaj belih mozoljčkov, pa učke ima še malce krvave - menda naj bi to v 14 dneh izginilo. Popek je odpadel po 6h dneh. Jaz imam na srečo mleka dovolj, za redne tople obroke se moram zahvaliti tašči, ki je nase prevzela kuhanje kosil. Taveliki dve imata počitnice polne dogodivščin, saj jih razvaja cela žlahta, da jima ni dolgčas. Malega sta sprejeli zelo dobro, predvsem tamala ga hodi non stop božat in ga hoče držat v naročju. Najbolj jo navdušuje dojenje, čudež da mami iz svoje dojke proizvaja hrano za dojenčka. Ful je dobra. Vidim, da sva ju z dragim dobro poučila o nosečnosti, rojstvu in dojenju, ker se jima ne zdi nič čudnega.

Ok, dost sem napisala.... Upam, da mi bo RR sprejel tale roman.  Lahko nočko mamice in nosečke!

IZVIRNO SPOROČILO: aprill

dadi pri ta velikemu sem mela iste težave, sprobala sem vse možne plenice, dokler nisem začela uporabljat Lumpi-jeve, za nas se edine obnesejo, pa je fejst polulan