Majchi
|
Evo punce, bom kar iz novembrk prekopirala, da ne bom še enkrat vsega pisala:
V ponedeljek sem še tisto slavno šipo iz dnevne pomila, posesala, pomila po tleh, se lotila še prahu in nekaj strojev cunj, nekaj še popeglala..., zvečer zrihtala Lano in šla ob 22ih spat.
Ob pol enih sem se zbudila, ker je mali spet tok vrtal tam spodaj, kot da bo kar brez popadkov ven ušel. Moj je ravno ves zaspan iz kavča prilezel v spalnico, jaz pa nisem mogla zaspat, ker je mali plesal ne samo makareno, ampak še lambado, tango in čačača zraven . Tolk o tem, da se umirijo pred porodom...
No, in 6 min čez 1 zjutraj je bil prvi popadek. malo debelo gledam in čakam. Čez 10 min še eden, čez 7 min tretji. So bili kar takoj konkretni in do dveh so bili že na 4 minute. Skočila sem pod tuš, kjer sem bila enih 20 minut. Vmes vsaj 7 popadkov, se pravi so bili praktično že na 3 min.
No, hitro pokličem mami, da je prišla k nama čuvat Lano in okrog 2.45 sva se končno spokala proti P. V sprejemni so me pregledali in rekli, da sem odprta 5 cm. Jupiiii, dober začetek! Me napoti na klistir, ampak je rekla, da dvomi, da mi ga bojo sploh dali. Me tam spet pregleda in sem bla odprta že 6 cm. Ker sem ga hotla, mi ga je na knap dala, ampak me je skoz hodila čekirat. Vmes mi je še rekla, da naj se ne ustrašim, če bom kar tam rodila. Naj ga le primem, da ne bo na tla padu . Popadki so ratal svinjsko boleči in ful težko sem jih že v stoje predihavala. Zraven mi je ratal noro slabo. In glih tisti dan sem prebrala, da takšna slabost lahko pomeni hitro odpiranje. Sem upala, da to drži. Skočim še pod tuš, nakar me odpeljejo v porodno. Babca me pregleda in pravi, da sem odprta 9 cm in da bomo kar začel. Ni blo časa ne za kanilo ne za nič proti bolečinam, masko sem imela le pri enih 3 popadkih. V bistvu ne vem, če sem bla eno celo uro notri. Predrli so mi mehur in mislim, da je bilo samo še enih 10 popadkov in mali je bil ob 4.48 zunaj . Torej 4 ure za prvim popadkom. Moj je šel potem domov in Lano sam odpeljal v vrtec, kao nije bilo ništa . Scenarij, kot sem si ga želela. Le, da si nisem drznila upat, da bi bil moj do odhoda v vrtec že doma .
Moram rečt, da mi je bilo tokrat še bolj noro dobro rodit kot v prvo. Bilo je bolj boleče in noro intenzivno, stvari so mi uhajale izpod kontrole, ampak vsega je bilo konec v 4 urah in hvala bogu za to. Pa še v prvo sploh nisem čutila potisnih popadkov. Se mi je zdelo kot da pritiskam na suho, pač takrat ko mi je babca rekla. Tokrat pa sem te popadke ful dobr občutila, jih izkoristila in potiskala. Kokr mi je od prvega poroda bolj 1.porodna doba v spominu ostala, sem se tokrat ful lepo zavedala iztisa oz. finala. Rezali me niso nič, tud raztrgala se nisem.
Osebje v Lj. porodnišnici je bilo spet ful prijazno. Ampak res, od vratarja ko ponoči vstopiš v P, do sprejemne sestre, dežurnega zdravnika, študentk, sester na oddelku, pediatrinj, fizioterapevtk, pa do čistilk !!! Tud pregledi ob sprejemu, v porodni, predrtje mehurja je bilo opravljeno tako nežno, kot ni bil še noben ginekološki pregled v nenosečem stanju. Res, vse pohvale! V bistvu sem bila obakrat ful zadovoljna.
Zdej grem pa še fotke Lukca iskat...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jao, zdaj če sklepam po sebi in svojem bratu, bo to trajalo, dokler se eden ne odseli 
. Si je v ponedeljek v kopalnici na razbitem bideju porezala 4 prste na levi roki, do kosti, vse žile, živce, vezi... Tako da je kar dolga operacija za njo, pa še daljša in boleča rehabilitacija. Juhu, kot da ne bo že dosti veselja pri nas
Se je pa super pogumno držala, jaz pa tudi, ko sem v koplanico prišla, vso od krvi pošpričano... najprej sem mislila da se je samo kje po prstu porezala, sem kar ok reagirala ko sem rano vidla, povoj, pritisk in se je kri ustavila, potem pa deca klicat, je bil k sreči s prijateljem čisto blizu, sta jo na urgenco peljala... 
! Revež mali! Upam, da so dobr zrihtali dohtarji in da ne bo kakšnih posledic pri gibljivosti prstkov. Joooj, si sploh ne predstavljam... Lepo okrevajte! 
. Mah, saj sem že parkrat hotla, pa nimam nobene konkretne fotke. Zdele pa ni več feelinga slikat, k je sneg, pa miza je že pospravljena.
. Čim hitrejše in čim lažje okrevanje želim 
. 
