Minja1
|
Na vas se obračam za en nasvet, prosim, ne me spet obtoževati, tako, kot zna biti tukaj na forumu v primeru, kot ga imam jaz, dostikrat navada. Že tri leta živim s partnerjem, zase sva šla živeti po enem mesecu zveze, pred dobrim letom pa se nama je pridružila tudi hči, ki mi pomeni vse na svetu.. Po rojstvu hčerke je z nama s partnerjem šlo vse samo navzdol, nima volje do sexa, če sexava 3.krat na mesec je za njega to čisto dovolj, ni več nežnosti iz njegove strani, ni več božanja, ni darilc...pogrešam tiste male pozornosti. Ne prepoznam ga več, ko se me dotika, ga ne vznemirjam, čeprav on trdi, da je vse vredu, čutim, da me ne ljubi več, živiva drug mimo drugega. Dodatno me pa še odbija, ker kriči na najino hči, jo zmerja, ker joka,... Dostikrat sem mu že povedala, da mu tega ne pustim in naj se umiri. Ampak on ne vidi in ne prizna svojih napak, omenjam mu jih že več kot leto dni, pa ne gre nič navzgor. Da ne grem stran me pa ovira, ker ga imam še vedno rada. Pred dobrima dvema mesecema je pa v moje življenje prišel 30. let starejši moški (star je 55.), ki mi je zlezel pod kožo, spodnesel tla pod nogami in me popolnoma zmedel, z njim sem postala to kar doma nikoli nisem smela biti, kerpač moj partner ni takšen (malo pokvarjena in perverzna, nagajiva, sexy,...). Vse se je začelo z pogovarjanjem po telefonu, pisanjem sms-ov, flirtanjem in "rajcanjem" po telefonu. Mislila sva, da bo vsega konec, če se vidiva, pa ni bilo tako...še bolj nama je bilo jasno kaj se dogaja. Živi popolnoma na drugem koncu Slovenije, zato se ne vidiva dosti, ampak takrat ko pa se, pa je očitno, da je med nama nepopisljiva kemija, sexala še nisva, saj imava oba zadržke zaradi najinih družin in ne dava si priložnosti, da bi, kakor postane preveč vroče, on odide. Razmišljala sem že, da bi mu rekla, da je vsega konec, ker se bojim, da se samo igra z menoj, da sem mu bežna avanturica. Ampak ne morem, prelepo je, ko zjutraj odprem oči in vidim njegov sms za dobro jutro, ko me poljublja, objema, razvaja, vzburja,... Ampak bojim, da me bo nekdo, nekoč videl z njim in vse povedal mojemu partnerju. Marsikdaj mi je težko, ker, ko je on v službi, sem jaz vse: piše mi, slišiva se, pošilja mi emaile, poljube,.... ko pa je doma z ženo, se pa morem obnašati, kot da jaz ne obstajam, pa četudi ga potrebujem. Naj še dodam, da za moje sms-e in klice ve tudi moj partner, vendar ga to ne vznemirja, saj misli, da s tem moškim sodelujeva samo poslovno, sicer pa moj partner nikoli ni bil ljubosumen, kavice z moškimi nikoli niso bile težava, če je le vedel s kom sem zunaj. Kakšen nasvet, izkušnje, karkoli?
|