teodora75
|
No pa se vam po takooooooo dolgem času javljam še jaz, da ne bomo veljali za pogrešane... 
Skratka, ja, res smo doma že nekaj dni, ampak preprosto ne pridemo na zeleno z vsem kar se dogaja sedaj, ko je življenje postavljeno na glavo.
Če napišem na hitro za nazaj;
Tisti četrtek zjutraj (23-ega sept.) mi je po n-tem lulanju ponoči zjutraj preprosto še nekaj 'priteklo'. Popolnoma brez 'napovedi', popadkov, sploh česarkoli, ampak vseeno sem hitro 'skapčila', da je to to in da je prišel naš čas, čeprav cel teden prezgodaj. Ob pol šestih zjutraj sem klicala mojega, da je čas, da pride z Gorenjske pome in gremo na Primorsko (v Postojno). Med tem sem sedela na vc-ju, mama pa mi je pripravila torbo za v po, saj je jaz seveda nisem imela pripravljena, ko sem bila pa naštimana, da imamo vsaj še teden časa. Naj dodam samo še to, da sem bila tisto jutro precej ponosna sama nase, saj me ni zadela prav nobena panika, prav nič. Vse kar je bilo, je samo, da sem morala počakat da mi pripravijo stvari in da me pride moj iskat. No pa je precej hitro tudi prišel in smo šli, z brisačo med nogami.
Pot je minila povsem mirno, vmes sva šla še na pumpo po zajtrk za atija, pa vodo zame in okoli 8h zjutraj smo bili pred porodnišnico. Popadka še nobenega in sploh nisem še zares dojela, da sem prišla rodit.
Dali so me na CTG, kjer se ni prav veliko dogajalo, pregled pa je pokazal, da sem že 3 prste odprta in prijazen zdravnik je povedal, da je vse 'mehko' in da smo več ali manj pripravljeni na prihod deteca. Aha, kaj pa popadki?
Zmenili smo se, da počakamo, kaj se bo zgodilo po klisirju, potem pa se bomo odločili. No, zgodilo se ni prav dosti, čeprav nekaj pa sem vendarle že začela čutit. In smo se odločili, da mi dajo še eno uro časa, potem pa morda vseeno dodamo kaj 'umetnega', da ne bo vse skupaj predolgo trajalo. Po tisti uri sprehajanja po hodniku, med katerim smo že predihali nekaj začetnih bolečin, so me vendarle pospremili v sobo z banjo in naročili, naj še malo dihamo, saj je praksa takšna, da ne smeš v vodo, če nisi odprt vsaj 5 cm. Med tem so mi vstavili kanilo, kar pa je bila zame prava drama, saj me je tega že tako obupno strah, moje žile pa niso bile navdušene nad tem postopkom in uspelo je šele v tretjem poskusu, ko sem zraven že v solzah kričala, da nočem tega in da bom brez.
Nekako je v tretjem poskusu le uspelo, popadki so bili med tem tudi že kar 'pošteni' in v banjo so končno natočili vodo.
Že takoj ko sem stopila notri in se namestila v meni udoben položaj, je bolečina precej popustila, še posebej pa mi je pasalo, ko so na ful prižgali mehurčke. Tačas so umetni popadki že kar konkretno delovali in to je bilo to.
No, da skrajšam... Po parih urah (treh menda) je bila situacija takšna, da je bilo treba pritiskat in priznam da sem zraven precej kričala, ali pa še bolje rjovela. Dali so mi sicer nekaj v žilo proti bolečinam, ampak mene je še kar 'trgalo na kose', vsaj tako se mi je zdelo.
Pa je na koncu vendarle uspelo in končno sem spoznala to čudovito bitje. Ker je bila na koncu menda že precej panika, saj je bilo dete kar predolgo v kanalu, so mi ga dali le za par sekund na trebuh, nato takoj prerezali popkovino (jo je moj) in ga dali (tega se jaz ne spomnim, ampak tako piše) pod neko masko, da so ga spravili k sebi. Spomnim se samo tega, da sem med solzami sreče in bolečine spraševala, zakaj ne joka, ali bo vse v redu...
Mene so med tem pospremili na posteljo, kjer sem porodila še posteljico in potem je sledil še tisti obupno boleč pritisk na maternico in potem je bilo konec mučenja.
Na koncu lahko vseeno rečem: si ne predstavljam, da bi te bolečine doživljala na suhem. Sicer naše dete ni čisto največje, ampak kljub vsemu kar velika 'štruca' in še danes, ko ga gledam, težko dojamem, da sem ga spravila na svet tam spodaj, brez da bi me rezali ali da bi bila strgana. Hvala babci verjetno.
No, ko smo mislili, da se bo od takrat naprej dogajalo samo še vse fino, je Svit že naslednji dan dobil vročino in kmalu so mi omenili, da sumijo na neko okužbo. Od tam naprej pa so mu jemali kri xx krat na dan..., na koncu smo prišli do tega, da se po njem 'sprehajajo' kar 3 sorte bakterij, zato so ga že naslednji dan priklopili na infuzijo z antibiotiki. Potem smo staknili še zlatenico in je eno noč in en dan preživel pod lučko, četrti dan so mi povedali, da ima zlomljeno ključnico (kar naj ne bi bilo ravno hudo) in ko so delali test za sluh je na eni strani kazalo da ne sliši in meni se je že skoraj mešalo. Nalsednji dan je bilo hvala bogu vsaj to v redu, še naprej so ga pikali za vse sorte teste, vsak večer so mi ga odpeljali, da mu je tekel v žilo antibiotik in tako sva preživela prvi teden malega življenja. Potem so bili rezultati končno OK in najbolj so me osrečili ravno na njegov PDP, ko so mi zjutraj rekli, da greva lahko domov. Sreča nepopisna.
In od takrat smo srečni do nebes, ati je najboljši ati in če bi še pogruntali, kako povečati mlečno proizvodnjo ali prepričali mulčka, da bi bolj jedel, bi bil lajf že skoraj popoln. Tako pa delamo doktorate iz AM, sedaj smo že pri tretji sorti, nabavljena je že četrta in ne vem, kdaj bomo odkrili pravo.
Smo bili tudi že parkrat na konkretnem sprehodu, obiskali bodoči dom na Gorenjskem in več ali manj nam je fino. No, itak so tukaj noči v kosih, pa bojevanje s krčki, dileme dudo ja ali ne in še kup drugih, verjetno tudi za vas aktualnih zadev.
aaaaaaaah, evo, ko začnem ne znam nehat. Prebrat nisem uspela na tej temi absolutno še nič, ampak bom, da vidim kaj se dogaja pri vas in verjetno najdem tudi kakšno zanimivo razmišljanje glede naših vprašanj.
Upam da ste vse kar se da v redu. Septembrčki so sedaj gotovo že vsi z nami, zato čestitke še vsem tistim, ki ste bile na vrsti še za mano.
Nič, zdaj pa likat, potem bomo pa najbrž že lačni in tako naprej in od začetka...
Pozdrav vsem in upam, da vas ujamem z branjem in z debatami;
T.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa nevem razloga...
Jaz sem se tudi včeraj opogumila in jo dala noter, da sem skuhala kosilo ... mala je v trenutku zaspala. A jih kaj manj oblečete, ko so v nosilkah? Tinatonka, a imaš raztegljiv trak? 
20.7.2010 Zalcy 10.9.2010 Neža 2020 g 43 cm 
18.8. 2010 Luna2010 9.9.2010 Miloš 2880 g 48 cm 
