Joie
|
Ojla čvekice! Tudi jaz sem julija 2008 rodila v celjski P, letos julija bom spet! Da vam opišem še mojo izkušnjo: začelo se je v petek zvečer z rahlim krvavim izcedkom in rahlimi popadki. V soboto dop sem se šla pokazat, so rekli, da bo do večera akcija in me obdržali not. No na žalost se ljub popadkom nisem odpirala, zato sem v porodno šla šele v nedeljo ob 12ih. Tam sem bila tako dolgo, da so se menjale 3 babice in vse so mi ble super.  Sploh zadnja me je ful bodrila, mi masirala hrbet, na koncu me je celo vprašala, če je bila pregroba s kakšno izjavo, saj je bil njen namen samo, da me spravi k sebi, da čimbolj potisnem in se izognem vakomu, ker je vedela, da sem že ful izčrpana. Zdravnika tudi ob meni ni bilo, veliko časa sma bila sama z možem - ampak nisem videla potrebe, da bi skoz nekdo z nama visel. Razočaral me je edino odnos dr. Pavičevičeve, ker mi nič kaj ni hotla povedat, po drugi strani sem ji pa hvaležna, da je vztrajala pri naravnem porodu in "odpiranju na roke", čeprav je bolelo kot  ....
Glede dojenja imam pa čisto drugo izkušnjo kot ostale - jaz namreč o možnosti, da nebi dojila sploh nisem razmišljala in me je ful šokiralo, ko mleka nikakor ni bilo. Mala je pridno vlekla, sem tud mela čisto krvave bradavice, hodla sem na črpanje, pa izčrpala po 5ml, skratka počutla sem se čisto nesposobno, mala pa je izgubljala težo, AM je zavračala.  Sestre so mi ful pomagale, mi svetovale, ena je celo rekla, da zelo malo mamic, ki ne bi imele težav! V P sva ostali dan dlje, na mojo željo, da smo sprobali z nekimi tabletami in sprejem če mleko bo! V bistvu se je splačalo vztrajat - sicer sem rabla potem še dober mesec, da je vse steklo kot je treba, a želja po dojenju se mi je uresničila! 
Zdaj za drugič sem se odločila, da bo porod ful hiter, odpiranje bo expres, z dojenjem pa itak ne bo težav! Vsem vam želim enako!!!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ker pa se popadki niso stopnjevali tako kot bi se mogli, sem dobila umetne popadke...ki so me skoraj dobesedno ubijali celih pet ur, nakar se je dr. Pavičevičeva, ki me je prišla vsake toliko pregledati posvetovala z dr. Webrom, odločila sta se da mi naredijo carski rez, saj se hčerka ni premikala po porodnem kanalu. Komaj sem čakala da me odrešijo muk in mi dajo narkozo, dr. Weber je delo opravil več kot odlično, saj se mi je po 14 dneh šiv še komajda poznal pa tudi bolečine niso bile prehude. Sestre so bile vse res prijazne, spodbujale so me h dojenju in me hvalile saj nama je dojenje steklo že prvi dan, kar je za carski rez sploh nenavadno. Edino slabo izkušnjo sem imela ko se mi je začelo nabirati preveč mleka, dobila sem vročino, dojke so me bolele...ginekolog in sestre, ki skrbijo za mamice so mi svetovali naj si grem mleko izčrpat, ko pa sem prišla do sester otročnic, me je pa ena sestra skorajda nadrla, češ da bo še vse samo slabše in da se ne sme črpat itd. In jaz takoj v jok, saj me je takrat vse zelo prizadelo. Nakar mi dovoli in reče, da če že morem si pa naj sčrpam. Takoj mi je odleglo in vročina je padla, naslednji dan mi je tašča, ki je zdravnica prinesla črpalko in po vsakaem dojenju sem si sčrpala ravno toliko da je napetost v dojki popustila, pa nisem imela nobenih problemov, kaj šele mastitisa. Medtem ko so vse, ki jih poznam in si niso črpale dobile mastitis. Tako da v porodnišnici sta dve strani za in proti črpanju 
