Splišni
|
IZVIRNO SPOROČILO: naja17 IZVIRNO SPOROČILO: eva1 IZVIRNO SPOROČILO: ThinkPink In kako reagiram jaz oz. midva: danes je npr. naredila sceno v trgovini, ker je sprva hotela, da jo nesemo - zavoljo blagega miru, jo ati vzame v naročje, ko se začne dret, da hoče v nakupovalni voziček - spet zavoljo miru jo skušava dati v voziček, ko se začne histerično zvijati in dret, da hoče hodit, nakar jo damo natla, pa se vrže po tleh in še bolj dere. Jaz ji rečem, naj se odloči, druače greva ven iz trgovine, nakar v ihti, tako nič ne sliši, zato jo zgrabim in nesem ven iz trgovine na hlajenje. Veni še enih 5 minut dretje in krkodilje solze, potem se pomiri in ji razložim, da lahko greva k atiju, če bo pridna in bo hodila poleg mene. Obljubi, si dava lupčka, primema za rokice, greva lepo noter, ko zagledava atija, se dretje in vse ponovi...:(( Isto je pri vseh zadevah - pri spanju,... Stokrat ji pri eni in isti stvari ne popustim, pa bo 101 poplnoma ista reakcija, vztraja pri svojem in nepopusti. No lahko ti povem kako odreagiram jaz(pa morm kr potrkati, nimamo podobnnih problemov, ker jih v kali zatrem)...pri 3 letih bo hodila, drugače ne gre z mano v trgovino, če se vrže na tla, ji lepo povem, naj ustane če misli, drugače grem naprej in grem..sicer jo gledam, samo ona ne ve tega(enostavno ignoriram), zaradi mene se lahko 20 minut po tleh zvija in dere, mene to ne gane(pri 3 letih me pač ne bo izsiljeva z svojimi forami-imam tudi doma 3-letnico)..enostavno ni kakor ona misli da bo in pika...in mene ne bo zajebaval noben, ker drugače se mi lahko ob 3 otrocih sfuzla..če se bodo obnašali normalno, gredo lahko vsepovsod z mano če ne, drugič ostene doma. 1x je težila pri blagajni(kakšeno leto nazaj) da hoče imet neki hello kity zadevo..in sem ji lepo povedala da lahko ima, ampak potem sladoled nazaj in ne, ona bo vse imela, se metala po tleh drla..sem se opravičila prodajalki, pustila cel nakupovalni voz v trgovini(pol je bilo na že blagajni), popokala tamalo jo vrgla v avto, šla nazaj v trgovino plačala stvari in šla dam..1 teden ni smela z mano v trgovino-in se ni niti 1x več ponovilo...jaz grem z 5 letnikom , 3 letnico in še z tamalim(9m) v trgovino in noben nč ne teži, zakaj ker točno vedo da se z mano pač ne bodo prerekali, če rečem ne potem je ne in pika... In v vajinem primeru tamala točno ve, da vaju lahko zajebava do konca, pa vedno popustita-sej ne rečem, včasih je treba popustit malo, ampak v večini pa sta vidva tista ki bosta rekla, tako bi in nič drugače-ja včasih je težko Svaka čast! Nimam še otrok, ampak vedno sem verjela, da je to možno in ko mi nekdo pametuje v smislu "sej boš vidla pr svojmu popstiš", si mislim sam to ne delaj... Upam, da bom trdna ko ti! Ne gre tu za trdnost, oziroma ja, ampak za trdnost otroka. Pa tud, kot je že ena napisala, enim nam ne rata otrok doma pustit in it v trgovno. Tudi v avtu ne, ker pridejo za nami lahko peš čez celo parkirišče v trgovino. Pa eni so taki, da jih lahko rečeš 1000-krat ne. pa bod tisočinprvič isto. Pa eni so taki, da tud če pustiš sredi poti, ker noče it, in greš (se skriješ), se čisto nič ne sekira. Ko se odigra do konca, kar se je nameraval, gre pa lepo sam domov in to dve leti star. Saj ve, kje je doma. Briga njega, če si t šel mal naprej, bo on že sam prišel. V tem slislu je bilo pri nas. Ampak, saj pravim, mine. Vsaj večinoma mine. Tio kontriranje, pa uno "ja bom, ne, ne bom", to mine. No, kotriranje ni nujno, da čist izzven, lahko je tud v genih, ampak daaaaleč od tega, da bi bilo še kdaj tako zelo naporno, kot je v tem obdobju.
|