aleunam
|
Dan! Nisem vsega uspela prebrati, sem pa opazila prave dobrote na slikicah. Jaz sem nazaj z podaljšanega vikendana morju. Sicer je bilo samo dva dni za poležavanje na morju, ker se je komaj včeraj začelo pravo vroče vreme (in me v roku 3h ur opeklo, a ni prehudo, ker sem imela podlage). Morje je precej ohlajeno. Potem pa prideva domov in ŠOK. Mojega ni več. Zgleda, da se je zastrupil, najbrž s strupom za polže (pri nas doma ga ne uporabljamo). So ga tri dni zapored vozili k veterinarju na injekcije, potem pa je ponoči iz sobote na nedeljo vseeno omagal. Nisem mogla verjeti. Domači me klicati niso želeli, ker so upali, da jim ga uspe rešiti. Naredili so vse, kar so lahko. Kaj mu je bilo, da je šel tega jest/lizat, karkoli že? Po moje za njegovih 10 kg sploh ni bilo potrebno veliko tega strupa. Ah, mi je težko, ker je bil res priden kuža, cartek, da mu ni para, res pravi zvesti prijatelj. Žal mi je samo to, da nisem bila ob njem. Naj se sliši še tako smešno, ampak ko pomislim, da je čakal, da ga pobožam, da pridem do njega, ko je trpel, se mi vlijejo solze. Ah... Saj bo... Ampak psa pa zdaj nekaj časa ne želim več, sem rekla vsaj dokler ne bi imela svoje hiše (kar še kakšno desetletje ne bo). Imamo doma še dva velika (s temi se težje cartaš), pri fantovih doma pa imajo beagla (če sem prav napisala) in bo dovolj za cartanje. Nič, sedaj pa grem kaj delat... Par strani sem preletela, pa nameravala komentirati, ampak se več ne spomnim kaj. Aja, se mi zdi, da mi je ful zrasel buši, sicer pa smo danes dopolnili 27. teden in vstopili v zadnje trimesečje.
|