Naja31
|
IZVIRNO SPOROČILO: barni Evo, muci me eno vprasanje; koliko same pustite, da vam pomagajo pri otrocih stari starsi? V pomoci pac mislim vse, kar vam olajsa vsakodnevno skrb za otroka. Pricakujete njihovo pomoc? Se vam zdi, da vam pomagajo dovolj ali bi zelele vec? Ste misljenja, da je otrok vas in da morate v prvi vrsti same poskrbeti zanj? Vkljucujete stare starse v pomoc le takrat, ko res ne gre drugace? Pustite otroka pri babi in greste mirne vesti v soping, na kavo ali celo zvecer ven s prijatelji, partnerjem? Vam je normalno, da stari starsi pazijo otroka, kljub temu da ste vi tudi doma (npr. ce zivite tako blizu skupaj)? Sama sem mnenja, da je otrok moja prva skrb in da sem sama dolzna poskrbeti zanj. Tega se morda drzim malce prevec, ko gledam okoli sebe, saj stare starse prosim za pomoc res samo takrat, ko res ne gre drugace. Predvsem gre to na racun varstva. Kolegice mirno pustijo svoje otroke pri starih starsih in grejo po svojih opravkih. Jaz vedno lovim uro, da jih ja ne bom predolgo obremenjevala, one se ne dajo motit (ne vse, da ne bo pomote). Moji necaki so vec ali manj v varstvu starih starsev (recimo skupaj jejo zajtrk, eden prime tega, da mami lahko umije drugega, primejo ta malega, da se mami lahko stusira, take male stvari, ki jih moras sicer vse narediti sam...). Sprasujem se, ce bi se morda morala tudi jaz malo nakulirati in veckrat reci za pomoc? Pa bi potem imela vec casa lahko tudi zase; sedaj vecinoma vse podrejam otroku, kar se da opravim dopoldan, preko interneta, v trgovino grem med sluzbeno malico... Pac skusam vec ali manj sama s pomocjo partnerja. Kako je to pri vas? Tako "posesivna" do lastnega otroka sem bila jaz dokler sem imela samo enega. Zgražala sem se nad tem kako druge dejansko daje otroke v vrtstvo, zato da gredo v shopping ali pa na kavo. Pa sem potem ko je prišel drugi otrok ugotovila, da ni slabo, da otroka kdaj prepustim tudi babici v varstvo, da bo meni potem lažje. Sicer pa meni sploh ne gre za pomoč, gre za to, da otroka hodia k babici in dediju na obisk,zato ker ju pogrešata, ker si želita njune družbe. Tudi če jaz takrat ne potrebujem varstva, je "pravilo", da obiščeta babico in dedija vsaj enkrat na teden. Ker se medsebojno tako močno pogrešajo. In vezi med starimi starši in vnuki je treba ohranjat in spodbujat.
|