mashi
|
Jaz sem mnenja, da se človeku vse stvari v življenju zgodijo z ra zlogom. Tudi nosečnost, nova služba...
Sama sem bila v podobni situaciji lansko leto, zasnosila sem 1 mesec po začetku dela v novi službi, kjer sem se zmenila za super projekt, dobro plačo...in to v firmi, ker so vsi blazno ambiciozni in se dela od -do.
Pa sem potem razmišljala, kaj narediti. Kot zakleto mi je bilo noro slabo, bruhala itd., ostajala doma in delala od doma...potem pa sem samo sebe vprašala, kaj si želim.
Službenih izzivov - absolutno!, vse svoje življenje sem delala na odgovornih vodilnih delovnih mestih, služba mi je bila vse..pa vendar sem se odločila za otroka. Pa čeprav sem imela poskusno dobo, veliko možnost za izgubo službe, šefa, ki je skoraj pop...ko sem mu povedala. Zaradi sekirancije sem pristala na bolniški in hvala bogu srečno donosila. Še vedno imam službo, krasnega 3m starega sinčka in vedenje, da otrok je za vedno...službo bom pa že našla drugo, ..saj sem v tej še vedno na poskusni dobi in me ne bodo veseli, če bi se vrnila. Šef je navsezadnje plačan za to, da organiizira delao tako, da teče brez težav naprej.
Po mojem mnenju sem zanosila s tem razlogom, da sem spoznala prioritete. Službeni izzivi me bodo počakali, saj se za sposobne ljudi vedno najde dobo delo.
No. tako je moje mnenje, sama pa boš morala razmisliti o svojih prioritetah. Čeprav se mi zdi, da pri tebi ni dileme splav/ne splav, pač pa bolj strah kako boš s službo, financami..., saj drugače nebi pisala o tem tukaj na forumu, pač pa bi splav že opravila. Tudi mene je bilo tega grozno strah, pa se je vse lepo uredilo, seveda pa sem za to vložila kar nekaj truda (imela veliko planov za to, kako pridobiti porodniško, če izgubim službo - npr. zaposlitev pri kolegu in vračanje denarja...vse z a to, da se plačajo prispevki). Torej v situacijo sem stopila kot v projekt..se odločila, potem pa iskala poti za optimalno doseganje cilja...nazadje sem bila vso nosečnost na bolniški, firmo tako razbremenila stroškov in zaradi dejstva, da še nisem opravila preizkusnega dela, obrdržala službo in sedaj prejemam lepo porodniško. V firmi pa imajo drugo, ki projekt prav tako dobro vodi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Pa srečno
Šefica pa če res ni zoprna, bo razumela, ti ji pokaži, da bi rada še naprej delala, partner naj te podpira, pa bo. Ma boš šla na splav in se ob tem še dolgo jokala, pa tudi ne boš dobra za projekt... Jaz imam že 90 cm v pasu (sicer konf. 36), pa tudi ful delam, laufam po pisarnah, pa me vsi po trebuhu prijemajo... kar lepo optimistično. Kak teden bo še kaj težav zaradi prilagajanja (telesa in živcev nosečnosti), potem pa bo. S partnerjem bosta začela načrtovati, kje bo drugi bebi spal, kako se bosta s prvim otrokom imela rada... V bistvu pa tudi ni treba, da takoj šefici poveš, da si noseča; ti se najprej odloči, potem k zdravnikom, da vidiš, kaj je s to vodo... ko pa res treba, pa poveš... Vmes se lahko še veliko stvari spremeni. Pa srečno! 
! 
