Capra
|
...v moškega, ki ni moj partner. Shit happens, kaj naj rečem...
Torej, v zvezi sem pet let. Zadeva pač ni popolna (katera zveza pa je), je pa prijetna, znosna,... boljša od večine? Kakorkoli, pet let ni malo, zadeva rata dolgočasna kljub precej truda z obeh strani, pač rutina. Poleg tega sva oba redna študenta s polnimi urniki obveznosti in ker ne živiva skupaj se srečanja omejijo bolj ko ne na vikende in kako kosilo med tednom... ne hodiva veliko ven (ne po žurkah, ne po izletih ipd), niti nimava neke velike družbe prijateljev, tako da so najini vikendi bolj ko ne tv/računalnik (moj še kej dela ponavadi) in to je to.
In potem se zgodi december in jaz po sili razmer ostanem doma, bolj ko ne priklenjena na posteljo. Večino časa sem preživela v postelji z laptopom na kolenih. In se pogovarjala z ljudmi preko raznih kanalov, sicer bi kar umrla od dolgčasa. začela govorit s kolegom, s katerim sva bla že prej na liniji, sicer redko pa vendar. Na faksu se je ogromno dogajalo in on me je od začetka obveščal o vsem v najmanjše podrobnosti, potem sva se pa pač začela bolj zares pogovarjat... in ko sem se spravila k sebi, je bil veseli december v polnem, smo šli z družbo skupi ven parkrat, tut on vmes... nič se sicer ni dogajal v kakršnemkoli pomenu besede, samo že bližina je včasih dovolj... kakorkoli, pogovori so bli vsakodnevni in vedno bolj intimni... ve da imam fanta, on pa je nesrečno zaljubljen. Zadeva se zdej odvija v vedno bolj intimne pogovore, on mi je povedal, da sem mu všeč, ampak kot je sam rekel, brez skritih in odkritih namenov...z njim sva res nekak sorodni duši, v pogovorih se ujameva, razumeva se, smisel za humor, okus za glasbo, filme, pogledi na svet,... vse no. Zdej me začenja še fizično privlačit, vedno bolj (nekako tko pr meni gre, šele ko človeka spoznam začnem gledat na fizično plat vse zadeve). In zdej se mi ne sanja kaj nej naredim... nej bom pač 'študentka', 'mladenka' in 'nora' in pustim fanta in grem, ali nej pustim da bo zadeva šla mimo mene (in verjetno po neki časa bo) in še naprej peljem 'stari zakon' naprej... seveda, trenutno me mika bolj prva opcija, ker iščem neko dogajanje, vznemirjenje, kej novega, samo po drugi strani mam pa sedanjega fanta seveda rada in se tut zavedam da tale naveličanost je neki najbolj normalnega in da se verjetno ne splača vržt popolnoma dobre veze stran zaradi metuljčkov v trebuhu oz. nečesa kar pač bo uspelo ali ne.
Podoben post sem imela že napisan par tednov nazaj ko je med nama s fantom resno škripalo, pa sem hotela vprašat če se sploh splača raševat stvar glede na to da mam novo priložnost za ovinkom. Kakorkoli, zadeve sva razrešila in ta trenutek sm v zvezi dejansko srečna, ker sva razrešla probleme ki so bli že dalj časa prisotni. In tole mojo zaljubljenost prov dobro preslikavam na fanta, sam ne vem če in kako dolgo bo tole uspevalo.
Ok, rešitev se zdi kot na dlani – pač se temu človeku izogibam. To je mal težje, glede na to da sva hočeš nočeš skupi tut po 12 ur na dan. Celo partnerja pri nekaterih projektih... torej, plan b, mogoče ve kdo? Kakršenkoli nasvet kako se od-zaljubit od nekoga, ki ga neizogibno videvaš in ga pri tem ne izbrisat iz svojega življenja in prizadet?
p.s.: pišem pod novim nickom, iz verjetno očitnih razlogov.
< Sporočilo je popravil Capra -- 19.1.2010 20:21:58 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
). 
. Zaljubljenost pri meni ni na dolgi rok - pač taka sem. Nekomu ful pomeni, da je zaljubljen - meni to ne. Jaz se tudi vedno zaljubim - no, vsaj po navadi, ker je nekdo ful ekstra seksi tip oziroma z neko karizmo, sam to ni vse - aja btw, moj partner se meni zdi ful lep in seksi, tud drugim, sam jaz tega najprej še opazila nisem. Potem hitro najdem neke napake - npr. tip, ki je meni všeč je živel pri mami in še ena totalno kontra stvar, ki je jaz sploh ne toleriram - zato sem vedela, da brezveze, da se spuščam v to. Ni se mi enostavno ljubilo s tem ukvarjat, sploh ker sem taka oseba, da se bolj kot s čustvi ukvarjam z bolj matarialnimi stvarmi (kar je mogoče tud narobe). Več mi pomeni potrditev v službi, dokazovanje, kot pa da se ukvarjam z nekimi temi čustvenimi problemi. 
