roberta
|
Jaz bi se tudi najprej pozanimala, na kakšnen način je "klepetav" - je to le "klepetanje" ali tudi odgovarjanje, vsiljevanje drugim otrokom... govorila bom za prvi primer... torej, če je samo "klepetav", se pravi, da rad in veliko govori s komerkoli, ki mu pride na pot. kot prvo menim, da ni to nič tako zelo groznega. Sploh pa ni to nekaj takega, na kar bi se dalo vplivati z grožnjami, kaznimi, raznimi "pridiganji", vpisi v beležico, itd. Če je le klepetav, potem je to značajno pogojeno in dokler ne bo nekje vsaj 13/14 let star, se bo težko sam kontroliral, da ne bi govoril, če ima "notranjo težnjo", da govori. Zato so vsi ti ukrepi čisto brezvezni. Osebno mislim, da bi morala to učiteljica shendlat tako, da bi mu onemogočila, da s (pretiranim) klepetanjem moti pouk in druge učence = ampak na prijazen način, ne na "grd". Če bi bila jaz učiteljica, bi ga enkrat povabila na razgovor in mu povedala, da je njegovo klepetanje sicer simpatično, ker se je lahko pogovarjati z njim in je zato prijeten sogovornik, da pa je klepetanje včasih nekoliko neprimerno, saj z njim moti druge. In nato bi se poskušala domenit skupaj z njim, kaj se da narediti okoli tega. Na primer, da se zmenita, da naj proba sedeti v prvi vrsti pred njenim katedrom (kar že nekoliko onemogoča neposredno klepetanje), skupaj z enim od najbolj mirnih otrok, ki mu sploh ne bo do klepetanja, pa tudi tista dva za njim naj bosta taka. IN naj potem vidijo, kako to obema ustreza. To rošado v razredu pa bi naredila tako, da ne bi bila očitna, da hočem presesti ravno njega - da ne bi bil izpostavljen. In če bi mu misli in oči in jezik vseeno uhajala, bi mu dajala dodatne naloge (morda se le dolgočasi?!) ali pa ga tudi več vključevala v aktivnost razreda - risanje, pisanje in brisanje table, razdelitev listev, kaj jaz vem, kaj še... ne vem no. take otroke je treba samo zaposlit, da se ne zaposlijo sami (tudi s klepetanjem). vem pa, da je to težko, če jih imaš 30 v razredu in vsi zahteavjo tvojo pozornost. mi je čist jasno. sploh, če ni edini s kakimi takimi zadevšnami. ampak se mi pa ne zdi prav, da se ga tako kritizira in se ga spodbija in se mu govori, da ni u redu fant, ker klepeta. mislim samo, da še ni zmožen tega, da bi se sam lahko kontroliral. skratka, jaz mislim, da ni na tebi, ampak na učiteljici (čeprav bo zdajle katera od učiteljic planila po meni...), da ustvari okolje, kjer se bo otrok lahko izražal in bil kar je. eni so pač bolj mirni, drugi bolj nemirni in s tem je treba delat. idelanega razreda in učencev pač ni.... če pa je otrok nesramen, žaljiv, ne upošteva siceršnjih navodil glede šoslkega dela, pa je druga stvar... ki zahteva čisto drug pristop. ampak o tem, kdaj drugič, ker kot sem dobila občutek, tu ne gre za to. jaz bi se poskusila pogovoriti z učiteljico... čeprav, če ji boš kaj konkretnega predlagala, po moje ne bo ravno "dol od veselja" padla, ampak bo prej užaljena ali kaj drugega. preceni kakšna je, kako se da pogovarjat z njo, kako je odprta za razne pobude, ne jo učit in pridigat!, ampak pristopi kot da si razmišljala in da morda bi pa lahko poskusili s tem predlogom... in potem poskusi vzpostaviti kak dialog z njo. če se da. vsaj jaz bi tako poskusila... vso srečo tebi in sinu!
|