Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: urša28 pozdravljene; saj ne vem kako bi začela,ker mi je preprosto prehudo... ...z možem sva poročena skoraj štiri leta,pri tej družini sem pa že skoraj deset let....problem je tašča in njeni ostali otroci..nikakor me ne sprejmejo med sebe,da sem sedaj tudi jaz njihova,,zelo me boli,res je da jih nisem videla leto in pol,ampak kot nalašč danes tašča piše kartico za praznike,naslovljeno samo nanj in voščena samo za njega,mene kot da ni,,nikakor ne morem zraven,vedno me samo šinfajo in da je moj z mano samo zaradi denarja...kot da ga imam na tono...vedno sem bila dobra z vsemi,sem jim pomagala ker so billi bolj revni ,jim nosila obleke jim posojala denar,pomagala kolikor sem le mogla in spet bi jim,če bi me prosili...saj sem nora ali pa predobra,,,v glavnem odkar se je pa tašča poročila in živi v dokaj obilju,ji pa ne morem več blizu,naju ne kliče ,ne obišče,skratka nič,razen za velike praznike piše,ampak še to izključno njemu... kaj naj storim,,da ne bom več mislila nanje in si s svojim možem ustvarila življenje brez njih,je pa res da tudi moj noče veliko imeti opravka z njimi,ampak jaz še vseeno upam,da se bomo nekoč razumeli,čeprav počasi obupujem in jih brišem iz svojega življenja.... Ne vem, kakoo zgleda, če te tašča ne mara, saj sva se od pokojnega dobro razumeli, problem je nastal kvečjemu po njegovi smrti. Ampak še to sem zaključila, ker po smrti ne bom opravičevala ljubezen enega do drugega in njeno posesivnost do njega, čeprpav me je lepo sprejela, ko je bil še živ in tudi ni bilo težav. Pojavile so se kasneje, vendar sem tudi to presekala, ker nima smisla, že zaradi sebe. Tebi naj bo dejstvo, da te ljubi, ima rad. Ne oziraj se nato, da ti govorijio, da je s teboj zaradi denarja.Če ti v dejanjih pokaže, da te ljubi in ima rad, tega se drži. Ljudi ne moreš prisiliti, da te imajo radi ali tudi tega ne, da sam nimaš nekoga raje kot bi si drug želel. Če tebi tvoj dečko daje vse potrebno, poskušaj sprejeti, ker morda niti ni razlog, da si ti napačna, temveč je moorda razlog v njih, ker ne znajo sprejeti sprememb. Če ti je pa še mož rekel, da tudi on noče imeti kaj dosti z njimi, morda je na njem poteza, da nekako "suflira" svoji družini, da si njegov del življenja in jim preti soočenje, da te ima takoo rad in ljubi, da mu družina ne bo uničevala vajino srečo. Mene bi tudi bolelo, če bi bilo tako; naučila pa sem se, sicer najprej z upiranjem, da sem za svojo srečo odgovorna sama. Lažje je, če si odvisen samo od sebe, presekaš in se pocajtaš, verjamem da je težje, ko je udeležena familija. Verjamem oz. vem, ker sem bila v tem udeležena. Ne vem, kako bi prenesla, če se s taščo ne bi razumela pred stvarjo, ki se je zgodila. Morda, poskušaj sprejeti, da so stvari take kot so. Ko boš to sprejela in se ne boš več trudila tam, kjer tega ne cenijo, bo tvoja energija tudi usmerjena drugam. Ko bodo ugotovili, da ti je brez njih čisto fajn, da te ne prizadane več njihovoo obnašanje, veš, nekoč se bodo zbrihtali. Nisi nora, si tak človek po karakterju, ko odpuščaš tako kot sama. Kjer se mojja potrpežljivost zaznava do veke. Ko mi dojadi, presekam (če sem prej govorila, da je lažje to storiti, ko si sam, se nisem zlagala, pa tudi glede drugih gre, ker spoznaš, da so to enostavno ljudje, ki ne cenijo nič). Če si jim posojala, jih pedenala, ko so jecljali, spomni se sedaj na svojega moža, ne vem otroke, če jih imaš, spomni se, da si dobila od njih samo nehvaležnost in nespoštovanje in da niso nikdar cenili tvojega stasa, ko si jim pomagala v stiski. Zapomni si, manj kop se oslanjaš na druge, bolj znaš sam špreživeti v tem krutem svetu. In če sta ti in mož v enem svetu, bosta preživela in boš sicer težko, ampak boš tudi to s časoma dala na stran, ko boš sama prišla do spoznanja, da tvoj trud glede njih seže v napačnoo smer. Poorabi energijo za moža. On se strinja s teboj. Vzami to kot prioriteto in delajta na tem, namesto da zgubljaš čas z njegovo familijo, s katero ni niti mož zadovoljen. Srečno.
|