HuAnita
|
Kaviar sem probala - ni, da bi do plafona skakala od okusa, tako da ga sama nikoli ne kupim... Ne jem gob, razen rib vsega morskega (hobotnic, školjk, morkih kumar & Co), sojinih stvari, jem pa proseno kašo, ocvirke, marzipan, temno (no, če je kriza, pa še raje 'svetlo') čokoljado, Brie mi je dober, kozji sir, biftek mi je zakon, tudi če je ribji ... Bolj kot vrsta hrane s emi zdi, da se preseravamo s količinami in različnostjo... se spomnim stare mame, za froštok 75 let ali žgance ali polento z mlekom, potem kosilo, pač kar je zraslo na njivi in v štali (četudi več dni enako - pa niso imeli nekih psihičnih posledic glede tega, češ da ne jedo razniloko), za večerjo kaka pečena jajca. Danes pa ni da ni... Je to dobro? Preseravanje, če mene vprašate, pod krinko raznosrstnosti in vitaminov... Prosim no, da lahko vitamini in dobre snovi v hrani ostanejo več mesecev, let...? Ma, tega mi nihče ne more razložiti, preprosto mi je jasno, da stulena cvetača z domačega vrta res ni videti 1A, ampak ima po mojem veliko več vitaminov in hranjljivih snovi, kot kupljena, ki ni videla ne zemlje ne pravega sonca, ne lubadarjev in drugih zajedalcev...
|