silvyane
|
Mene pa zanima, koliko vam možje oz. partnerji pomagajo pri hišnih opravilih (kako si delite delo) in kako skrbijo za otroka (koliko in kako kvalitetno se ukvarjajo z njim). Naj še malo obrazložim, pišem namreč, ker bom kmalu dobila živčni zlom. Pri nas doma moj mož v celoti skrbi za pomivanje posode. Pri tem je potrebno opozoriti, da kuha moja mama, ki živi 3 metre stran od naju, midva pri obroku umaževa samo vsak svoj krožnik in pribor, tako da s pomivanjem posode ni ravno veliko dela. Pa vseeno on za pomivanje posode včasih porabi tudi pol drugo uro časa, saj posode skoraj nikoli ne pomiva, ne da bi zraven skozi vrata stegoval svoj vrat in gledal cel čas TV v sosednjem prostoru, ki je tako nameščen, da ga lahko istočasno gleda in z rokami umiva posodo, ki na koncu velikokrat sploh ni čista. Seveda, če ne gledaš, kaj pomivaš, ne moreš pričakovati, da bo dobro pomito. Čiščenje stanovanja si deliva, en teden čistim jaz, en teden on. Otroka (zdaj ima 9 mesecev) velikokrat pazi, vendar se z njim če je le mogoče ne ukvarja. Posede ga na kavč poleg sebe in gleda TV. Na levi otrok, na desni TV. Otroku da kakšno igračo ali predmet in gleda TV, dokler se ne zasliši jok - bodisi ker se je otrok naveličal bodisi ker se je udaril ob nenadzorovani igri z neprimerno igračo ali kakim drugim predmetom. Potem čaka, če se bo otrok sam pomiril. Ko že na vse pretege joče in posežem že jaz vmes, ga pač dvigne in nosi naprej in nazaj pred TV ekranom, dokler je otrok tiho. (to se je dogajalo zlasti, ko je bil otrok še nekoliko mlajši, zdaj itak noče več sedeti na kavču in se ukvarjati sam s sabo) Od 4. meseca starosti ga "uči" sedeti, čeprav mu venomer prigovarjam, da vsepovsod piše, da se tega ne počne, kar mi je v pričo njega potrdila tudi pediatrinja. Zdaj ga že "uči" hoje, čeprav se otrok niti še ne postavlja na noge. Vsak dan poslušam izajve, kot so: Pusti, naj joče. Se bo že naveličal! Ne mu še dajati hrane, ni še ura. (že od rojstva naprej je on hotel določati, kdaj bo otrok jedel) Ni ga še treba previti, lahko je tudi 1 uro pokakan. (zlasti ponoči zahteva, da je otrok pokakan več ur, vse do jutra - SEVEDA GA NE UPOŠTEVAM) Danes zjutraj ga je imel pol ure, ko sem opravila najnujnejša opravila in v tem času mu je otrok padel, ko ga je "učil" hoje. Sledil je hud jok. Čez 15 minut je otroku kazal križ, po katerem je otrok segel s svojo ročico, le-ta pa je s stene padel direktno na otrokovo glavo. Spet neutolažljiv jok. (pa ni to prvič, vedno se otroku dogajajo nesreče iz malomarnosti, ko je v varstvu mojega moža, tako da ga mirne duše nikoli ne morem pustiti v njegovem varstvu) Pa sem poskusila že raznorazno, da bi se kaj spremnilo. NE gre ne zlepa ne zgrda, mož je obupno trmast in ima VEDNO prav. Ga ne uspem premakniti niti za milimeter. No, MORALA sem nekje povedati vsaj delček svoje zgodbe, ker me to tako zeeeeeelo moti, da se malo olajšam in slišim vaše izkušnje in mogoče kakšen nasvet.
|