Kerensa*
|
Na žalost (ali pa na srečo? - kakor kje) je tako, da ne-plačevanje preživnine ni pogojeno s (sodno ali kako drugače določinimi) stike. Kar pomeni, da ima oče (ki je otroka priznal), pravico do stikov z otrokom tudi, če ne plačuje preživnine. Oboje se namreč rešuje na sodišču - preživnina in stiki. Če oče ne plačuje preživnine, je kljub temu oče. In ker je to še vedno oče, ki otroku ne škoduje (sicer pomaga tudi ne, ampak vseeno), ima pravico do stikov. Mati, kot skrbnica, mu stikov ne sme omejevati in preprečevati, drugače se oče lahko obrne po pomoč na sodišče (kljub temu, da ne plačuje preživnine). Že res, da ga bodo na sodišču zaradi neplačevanja preživnine drugače gledali, ampak mu pa zaradi tega ne bo nihče prepovedal stikov. Izhajajo namreč iz stališča, da če že ne plača (iz malega morja razlogov), naj se pa z otrokom vsaj videva. Ne samo denar - tudi čas je za otroka pomemben (celo pomembnejši od denarja - s tem se pa najbrž vse strinjamo).
Pravici do preživnine se ne moreš odreči, v kolikor ima otrok znanega biološkega očeta. Če ni sporazuma, moraš plačevanje preživnine terjati preko sodišča. Preživnina namreč ni pravica matere, temveč pravica otroka (mati samo upravlja s to pravico, bi rekli - ker je pač otrokova skrbnica), zato mora mati narediti vse, da otrokove pravice uveljavlja in zaščiti. Poleg tega pa je preživnina prispevek drugega starša k preživljanju otroka. Starši so prvi v vrsti, da poskrbijo za svoje otroke (govorimo o finančnem vidiku). Šele takrat, ko imata oba starša skupaj premalo (socialni cenzusi), takrat država priskoči na pomoč. Pa ne mislim na DSP, temveč na otroški dodatek. Ta ni pogojen samo z družinskim dohodkom, temveč tudi (in predvsem) s tem, da je to samo dodatek k preživljanju staršev. Če starša ne naredita vsega, kar morata, potem tudi država ne bo pomagala. Kar v konkretnem primeru pomeni, da če mati ne bo naredila vsega, kar mora in lahko, da otrok dobi preživnino (ali nadomestilo), potem ji tudi otroški dodatek ne pripada. Preživnina je otrokova pravica, kateri se mati ne more odreči v otrokovem imenu, dokler otrok ni polnoleten. Otrok sam pa tudi ne, dokler ni opravilno sposoben (kar pa je načeloma s polnoletnostjo).
Če oče ne želi imeti stikov z otrokom, ga v to ne more prisiliti nobeno sodišče. Sodišče lahko določi stike, a če se s strani očeta ne izvajajo, nihče ne more nič. Mati o tem lahko obvesti tako CSD, kot sodišče - vse, kar bo s tem dosegla, je to, da bosta CSD in sodišče vedela, da oče nima stikov z otrokom (in v določenih primerih bodo potem nanj gledali drugače). Takšno izkušnjo imam tudi jaz, namreč. Od dejanskega razpada moje zveze z bivšim možem pa do pravnomočnosti razveze so minila tri leta in v tem času otroka ni videl niti enkrat, pa tudi slišal ne, kaj šele, da bi zanj kaj plačal ali mu kaj kupil. Na sodišču sem to dejstvo natančno razložila in posledično dobila izključno skrbništvo nad otrokom, bivšemu možu pa tudi stiki niso določeni, temveč so izključno po dogovoru z mano. Kar pomeni, da če jaz rečem "ne", potem je to "ne". Če njemu kaj ne bi bilo prav, potem se lahko pritoži na sodišče. Prva stvar, ki bi ga tam vprašali, je pa to, kje je bil do sedaj.
Jaz bi na tvojem mestu uveljavljala preživnino na vse možne načine, stikov z otrokovim očetom pa ne bi ne iskala, ne spodbujala. Če on sam nima toliko v glavi, da bi se zavedal, da je nekje njegov otrok, potem naj tako tudi ostane in to tako dolgo, kot bo treba. Otroci tudi niso neumni. Večji, kot bo, bolj mu bo jasno, da očeta sicer ima, a da le ta ne zanj ne skrbi. Zame opravičljivega razloga za kaj takšnega ni. In otrok potem sam ne bo hotel iti k njemu, oče pa ga na silo ne sme in ne more vzeti, četudi ima določene stike. To je travma za otroka in v istem trenutku se pač pokliče CSD ali obvesti policijo in sodišče. V najslabšem primeru si ob stikih pač prisotna (ali pa strokovni delavec). Otroci, starejši od 10 let, pa svojo voljo lahko sami izrazijo na sodišču in če bo otrok rekel, da je ta moški (oče) zanj kot tujec, saj ga 10 let ni niti povohal, potem ni veliko možnosti, da bi sodišče dovolilo ekskluzivne stike. Otrokove pravice, potrebe in želje so na prvem mestu.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jaz vem kako (četudi bedasto) smo se zmenili in samo sprašujem, če je katera v podobni situaciji.
Ja, tudi meni so skoraj popustili živci, ko so mi že enkrat na CSD pametovali, kako so preživnina in stiki očeta z otrokom v otrokovo korist. Tam imajo nek kalup, po katerem obravnavajo vse po vrsti. Tako da, če res ni treba, se CSDjem na daleč izogibam. Upam, da mi bo uspelo stvari urediti tako, da bo za otroka najbolje.
Sicer pa če prav vem, po tem, ko bi (recimo) zaradi tega odsedel, bi potem ko bi prišel ven, se mu zaradi iste stvari ne da še enkrat soditi, je res?
Oz. je to deljeno kar po mesecih.
