slovenka
|
Jaz sem v drugo noseča, razlika bo 23 mesecev. Te v marsičem razumem - jaz recimo, dokler mala ni začela spati celo noč in shodila, sploh nisem razmišljala o drugem, potem ko pa je, sem se pa kar na hitrico odločila še za drugega - en mesec sem si dala za razmišljanje, kupila elevit in zdaj imam že + na testu Tudi nisem hotela preveč razmišljati o negativnih stvareh, ampak me je vrsta sodelavk, ki ima samo enega otroka, prepričala, da ko mine nekaj let, se vedno težje odločiš, s prvim lahko že greš povsod itd. Tako da jaz (se sliši egoistično, a moj bi itak ves čas samo otroke delal ) sem se kar odločila, ker vem, da mi potem nikoli ne bo žal, da imam otroka. Je pa res, da naša spi, da ni bilo večjih težav z njo, da je pridkana , pa tudi finančnih težav midva nimava, povprečni plači, brez kreditov, hiša fertik... službo imam pa takšno, da sem že v prvi porodniški delala od 4. meseca, in sicer 4 ure tedensko (predavanja), kar mi je zelo ustrezalo, ker sem imela še neko intelektualno zaposlitev, ko je mala spala, sem malo brala strokovno literaturo itd. Čeprav je res, da je bil sedaj v službi kar velik šok, ko sem povedala, da sem spet - glede na to, da sem junija komaj prišla spet nazaj..., pa zdaj dopusti... izgleda, kot da sem samo noseča ali pa na porodniški Tudi jaz mislim, da bo naporno z dvema. Sedaj imam varuško pri nas doma za našo pupo in jo mislim obdržati še naprej v porodniško, tako da mi bo pomagala s prvo in drugo/drugim... Je pa tudi potrebno upoštevati razsežnosti splava. Daleč od tega, da bi bila nasprotnica, a vendar se moraš vprašati, kakšne posledice bi to pustilo na tebi - ali bi se zelo očitala, kako dolgo... da te ne bo potem psihični problem bolj obremenjeval, kot bi te fizični (nespanje itd.). Pa čimbolj ustrezno odločitev za vas ti želim!
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|