skačica
|
čer!
Zdele sem pa čist fertik. Brala zgodbico od februarke in rakice pa pol še slikica Jaketa s temi cevčicami. Mah, res sem mehka, če je otrok v igri. Danes mi je še sestrična razlagala kako je bilo ene 2 meseca nazaj, ko je na njeno hčerkico (staro 3 leta) padla televizija in je imela notranje krvavitve(počila so ji jetra) in so jo potem po dveurni operaciji rešili. V bolnici je bla še kar nekaj časa, ker se je še nekaj pol kompliciralo,... Sem bila čist solzna. Oh, take zgodbe me ornk pretresejo. Si kar sebe predstavljam kako bi se počutila, če bi se mojemu otroku kaj takega zgodilo.
Tud moja Iza je si je lansko leto, še ne en mesec po bratovi smrti in slabih 9 mesecev po atijevi, zlomila rokico, ko je padla s tobogana. 5 odraslih nas je bilo zraven in se je lepo peljala, proti koncu pa se prevrnila čez rob.
Skratka, v bolnici so jo dali pod narkozo, da so ji rokico lahko naravnali in zagipsali. Jaz sem morala čakati zunaj. Trajalo je samo 5 minut, jaz sem bila pa v taki histeriji, da sem ves čas samo jokala, mešalo se mi je. Potem so me poklicali in me je sestra prav čudno gledala kaj mi je, da se jočem, če je pa vse ok. Seveda, sej ni vedela kaj vse sem prestala v tistih mesecih in kako zelo sem bila psihično na tleh...
Eh, še vedno mi je full hudo, ko se spomnim na te trenutke.
Sicer je pa za nami en res lep dan. Bili smo na kosilu pri teti in stricu (res fajn človeka), tam je bilo tudi ostalo sorodstvo in tudi hčerka moje sestrične, ki je stara malo manj kot eno leto. Da bi ve videle, kako jo je Iza cel dan obletavala, jo božala, vodila za rokico, ji nosila igračke. Je bila tok zaposlena, da sploh nisem vedela zanjo. Vsi so samo gledali kako lepo dela z manjšimi otročki. Upam, da bo doma tudi tako.
O hrani raje ne bom govorila. Bilo je vse kar si lahko zamislite (od gobove, goveje juhe, 5 vrst mesa, riž, pečen krompirček, omakice, zelenjavne priloge, štruklji, 3 vrste solate pa potem za malico narezki, da te kap, francoska solata, paprika, spet en kup mesa. Vmes pa sadje, domače pecivo(sami biskviti, imam še cel krožnik doma, ker je teta naročila, da se še fajn najem preden grem rodit ), sladoledne kupe....ziher še kaj pozabila. Skratka, je ni restavracije, ki bi lahko presegla njihovo kuhinjo.
Potem smo na hitro leteli še k babi in dediju po abtrainer( ga bom posodila sestrični) in ker sta bila ravno na večerji v eni restavraciji, smo se še mi oglasili tam, popili eno pijačko, pojedli kos pice in šli domov.
Zdele bi se pa spet usedla za mizo pri stricu in teti in spet jedla, mater imam slonji želodec sigurno. Drugo ne more bit .
Imam še 6 dni, ja zdej bom vsak dan odštevala . Komaj čakam, da letimooooo.
Neja teja- tale tvoj Jaka je pa pravi lepotec, tko lep in tak revček s temi aparatki. No, super, da ni več na kisiku, držim pesti, da bo res čimprej v tvojem naročju. Je pa pravi korenjak, res.
rakica- jaz imam tud zdej že +17 kg, j... ga, sej sem pri koncu. Ampak nimam jih pa 72 tako kot ti (srečka), ampak sem štartala s 65 kg, kar je tud čist ok, ampak tale cifra zdej se pa prav grdo sliši . Bo kmalu bolje.
Pridem še pol kaj nazaj, če boste še kaj klepetale.
< Sporočilo je popravil skačica -- 27.9.2009 21:27:06 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.sva šla z
mal na sprehod in sm spet nabrala dežnike,jutr bojo za kosilo njammm.pa nikar tko ne hitite,še tri dni da dočakamo oktober
Ma fullll jem, kile pa ne grejo nč kej gor. Doslej 5,9 kg plusa. Sej super, da ne grejo, sam se mi zdi čudno 
vam razložim kaj se je prej (skoraj) zgodilo pri naši hiši. Popoldne smo lepo prišli domov, smo bli še na zadnjem izletu da smo mal izkoristili nedeljo (smo šli na Brezje mal se pokrižat, pomolit itd. pa mal popacat...) potem sva pa midve s tamalo počakali zunaj par minutk, naši so šli pa po krave, ker jih vodimo na pašo. No, krave pridejo lepo domov, grejo v štalo, jaz grem pa odvezovat vrvi, tamala na dvorišču. Kar naenkrat se začne tašča na ves glas dret: Maja, Maja... pogledam nazaj, tamala pred štalo, krava pa uide skozi druga vrata ven
in seveda za Lariso. Končno jo tašča ukroti, jaz sem se pa sesedla. Ko je vse to za mano prišlo... če bom danes preživela noč v enem kosu, bom sigurno še kakšno! Do sape nisem mogla, tako sem se tresla, objemala sem tamalo, se držala za trebuh in se zahvaljevala, ker zdaj res verjamem da Bog obstaja! Mogoče sem malo zafilozofirala, ampak takega strahu še nisem doživela, upam da ga tudi nikdar več ne bom. Solze kar niso mogle nehat tečt, še zdaj me zmrazi. No, na srečo se je vse lepo izteklo, lahko bi blo pa tragično
varuha,ki bedi nad njimi,saj sami jih nismo tok pazit.men se je tamala tud kmal utopla v bazenu,zraven mene pol metra stran,sam bog jo je rešu,no nek stric jo je dvignu iz vode,celo pot sem jokala,pa še to me je najprej prašala ko je pršla k sebi"mama zakaj mi nisi pomagala".
.men je skor srce počlo,stara je bla tri leta,zato popolnoma razumem tvoj strah
...en velik
