zvesta
|
No, jaz moram najprej reči, da se o pravilnem handlingu vse premalo govori. Sem bila v MŠ, pa izvedela o tem nič, pa sme bila pri pediatrinji, pa nič, v porodnišnici nič.
Kolikor sem zvedela, sem zvedela s foruma. In potem v razvojni oz. niti ne v razvojni ampak na fizioterapiji.
In kolikor koli se sprenevedate ali pravite da pretiravamo, je zadeva dejansko pomembna.
In ne, tudi jaz nikoli nisme znala pravilno handlat otroka, kljub temu, da mi je bilo neštetokrat pokazano. Zadeva je kompleksna, zelo.
Sem se pa maksimalno potrudila, da sem vsaj tam, kjer sem lahko in kjer sme znala, dala maksimalno od sebe. Da nismo imeli ležalnika, ampak puzle in malega že pri mesecu dni na tleh. Da nismo imeli kengurujčka, nismo imeli hojice, nismo ga posedali, ga vodili za ročice. Res je, nismo imeli razvad, ki bi mi olajšale delo. Sem pač več ležala na tleh, se več pogovarjala, animirala drugače...
Mogoče boste reke, da sem neumna.
žal sem imela doma slab vzgled, ki mi je dal vedeti, da je pomembno in prav to kar sme počela.
Sin ima 4 leta starejšo sestrično. Ki so jo hendlali kot so znali. Veliko ležalnika, otrok pr 4. mesecih MORA sam stabilno sedet, hojica, nošenje pokonci... Posledice... Nečakinja še sedaj pri štirih letih glavico nosi nagnjeno na desno stran (pa je ni tako imela od rojstva), ko pade, pade zmeraj z glavo naprej, nikoli se ne zaščiti ali poskuša ujeti z rokicami. Ko teka, si gleda pod noge, velikokrat pade...
Pri našem dveletniku tega ni... Na srečo. Sicer je res, kot je napisala ena, da hodijo vsi, ampak kako hodijo? Kaj bo na stara leta?
Tudi jaz sme mnenja, da tudi v skrajnosti ni treba, ampak vsaj malo se potrudimo. Vsaj malo energije, malo dobre volje, pa veliko zdravja vašim malčkom želim.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) ... 
), jih posedajo (vidim po fotkah na forumu), dajejo na noge (ker se jim zdi zabavno 
- berem po forumih), jih imajo v lupinicah po več kot pol ure ali uro, čez dan jih za več ur odlagajo v ležalnik (namesto na trdo ležišče ali tla), jih "tresejo" (guncajo) med nošenjem, ne vzdigujejo jih z boka in še in še ... 
nedonošen, ampak se normalno razvija): 
Kot sem tudi napisala, tudi sama se striktno ne držim vsega, ker potem bi bilo moje življenje res zakomplicirano. Tudi nisem rekla, da so otroci na koncu pohabljeni 
), so se morda (ugibam) naši stručkoti spomnili tega hendlinga oz. vse večjega poudarjanja le-tega. 
... pa še dete mi je končno zaspalo in imam malo preveč časa 
. V bistvu že razmišljam še o eni "filozofski debati", pa se bojim, da bo preveč za danes. 
Ja, saj je normalno, da otroka začneš nositi pokonci (a še vedno naslonjenega na svoje telo), ko vsaj približno drži glavico pokonci. Vendar primeri, o katerih govorim, so bolj ekstremni: sem videla mamo, kako vzdiguje in v takem položaju nosi še ne 1-mesečnega otroka, ki pa še ni tako močan, da bi lahko držal glavo takole pokonci - se mi je revež kar smilil, ko mu je glava opletala sem in tja (to pa po moje res ne more biti ravno OK 
