Perunika
|
Se strinjam, da s stališča starša bolj pozorno spremljamo, kaj se z našim otrokom dogaja, še posebej, če ga zaupamo v varstvo drugim. Čustva, ki se pojavljajo tukaj, so po eni strani potrebna, ker smo bolj občutljivi za otrokove potrebe, po drugi strani pa, če smo preveč zaščitniški lahko s tem delamo otrokom medvedjo uslugo, nehote komu še kakšno krivico. Kje pa je rečeno, da študent/ka kljub pomanjkanju strokovne izobrazbe nima občutka za otroke ali tudi izkušenj iz svoje družine? Jaz se bolj bojim vzgojiteljev in učiteljev, ki so strokovno zelo podkovani pa totalno brez pedagoškega daru in zaradi ne vem česa vztrajajo v tem napornem poklicu in delajo škodo sebi in otrokom. Pa še nekaj, stari starši v večini tudi niso izobraženi v pedagoškem smislu pa jim zaupamo svoje otroke. Zakaj? Ker so polni izkušenj in ljubezni do otrok. Pa še nekaj, težko je ocenjevat na splošno, poskusi razmislit, zakaj ti je to dejstvo, da v vrtcu delajo tudi študentje, prižgalo rdečo lučko. Samo zaradi dejstva kot takega ali je tukaj konkretna oseba, pri kateri imaš občutek, da ne zna delat z otroki? Če ne najdeš odgovora sam pa se pogovori z otrokovo vzgojiteljico, zase vem, da bi to naredila. Na srečo smo dobili dve super vzgojiteljici, ki sta komunikativni, pripravljeni pomagat, svetovat pa tudi priznat, da česa ne vesta. Tako, da mi ni problem vprašat karkoli. Upam, si razjasniš dvome čimprej!
|